data-nosnippet>
Primer smrti Novomeščana Aleša Šutarja je dobil pravnomočen sodni epilog. Kazen, ki je bila izrečena Samirju Šiljiću zaradi napada na Šutarja, zaradi katerega je ta pozneje umrl, je postala pravnomočna. Šiljić je krivdo priznal že maja letos, sodišče pa je takrat sprejelo sporazum, ki ga je sklenil s tožilstvom. Zdaj je potrjeno, da se na izrečeno kazen ni pritožil nihče.
Ob tem je prišlo še do pomembnega preobrata v primeru drugega osumljenca. Tožilstvo je namreč odstopilo od pregona Sabrijana Jurkoviča, ki ga je policija sprva prav tako povezovala z napadom. Jurkovič zdaj napoveduje, da bo od države zahteval odškodnino zaradi časa, ki ga je preživel v priporu, pa tudi zaradi dolgotrajnega postopka.
Šiljić priznal krivdo maja
Samire Šiljić je konec maja letos na sodišču priznal krivdo za napad na Aleša Šutarja, ki se je zgodil 25. oktobra lani in je imel tragične posledice.
Sodišče je pri odločanju upoštevalo sporazum, ki ga je Šiljić sklenil s tožilstvom. Sprva mu je bila za dejanje izrečena kazen šestih let in treh mesecev zapora.
Ker je imel Šiljić že dve prejšnji pogojni obsodbi, pa je sodišče ti kazni vključilo v skupno kazen. Tako je bila določena enotna kazen šestih let in devetih mesecev zapora.
Sodnik Peter Žnidaršič je sporazum sprejel, saj je ocenil, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji in da je bila dogovorjena sankcija skladna s sodno prakso. Ker se na izrečeno kazen ni pritožila nobena od strank, je ta zdaj postala pravnomočna.
Primer se je začel s tragičnim napadom
Dogodek, ki je pretresel Novo mesto, se je zgodil 25. oktobra 2025. Aleš Šutar je bil napaden, posledice poškodb pa so bile tako hude, da je pozneje umrl.
Primer je nato sprožil obsežno policijsko preiskavo in številne odzive javnosti. V naslednjih mesecih so preiskovalci preverjali več informacij o dogodku in osebah, ki naj bi bile povezane z njim.
Šiljić je na koncu prevzel odgovornost za napad in na sodišču priznal krivdo. S tem je bil njegov del postopka bistveno hitreje zaključen, zdaj pa je pravnomočna tudi izrečena kazen.
Drugi osumljenec ni več v kazenskem postopku
Pomemben del najnovejšega razvoja je tudi odločitev tožilstva glede Sabrijana Jurkoviča.
Jurkovič je bil sprva osumljen, da naj bi bil povezan z napadom na Šutarja. Zaradi suma je bil lani med oktobrom in decembrom 48 dni v priporu.
Tožilstvo pa je zdaj potrdilo, da je od pregona zoper njega odstopilo. To pomeni, da zoper Jurkoviča v tem primeru ne bo nadaljevalo kazenskega pregona.
Njegov odvetnik Milan Krstič je za 24ur povedal, da bo Jurkovič od države zahteval odškodnino. Zahtevek naj bi se nanašal na 48 dni, ki jih je preživel v priporu, pa tudi na dolgotrajnost postopka. Višina morebitnega zahtevka za zdaj še ni znana.
Od pripora do odstopa od pregona
Jurkovičev primer tako predstavlja povsem drugačen razplet od Šiljićevega.
Medtem ko je Šiljić krivdo priznal in je bila njegova kazen zdaj pravnomočno potrjena, je tožilstvo pri drugem osumljencu po nadaljnji obravnavi ugotovilo, da pregona ne bo nadaljevalo.
Odločitev je pomembna tudi zaradi dejstva, da je Jurkovič zaradi prvotnih sumov že prestal pripor. Njegov zagovornik zato meni, da je upravičen do povračila zaradi posledic postopka.
Primer tako odpira tudi vprašanje odgovornosti države za škodo, ki lahko nastane osebi, če je bila ta v priporu, pozneje pa je kazenski pregon opuščen.
Sodni epilog za Šiljića je zaključen
S pravnomočnostjo kazni je za Samirja Šiljića njegov kazenski postopek v zvezi s smrtjo Aleša Šutarja zaključen. Izrečena enotna kazen znaša šest let in devet mesecev zapora.
Pravnomočnost pomeni, da odločitev ni bila izpodbijana s pritožbo in je tako postala dokončna v okviru rednih pravnih sredstev.
Za družino pokojnega Aleša Šutarja je s tem zaključen pomemben del dolgega in težkega postopka. Njegova smrt je v Novem mestu povzročila številne odzive, primer pa je imel tudi širše družbene posledice.
Primer, ki je močno zaznamoval Novo mesto
Smrt Aleša Šutarja je jeseni lani sprožila veliko pozornosti javnosti. Po dogodku so sledili različni odzivi in protesti, na katerih so udeleženci opozarjali tudi na širša vprašanja, povezana z varnostjo in reševanjem romske problematike.
Na enem od protestov v Novem mestu se je po poročanju medijev zbralo okoli 10.000 ljudi. Primer je tako presegel zgolj kazenski postopek in postal predmet širše javne razprave.
Zdaj je kazenski del zgodbe za Šiljića pravnomočno zaključen. Hkrati pa se lahko nadaljuje druga pravna zgodba, saj je Sabrijan Jurkovič napovedal zahtevek za odškodnino zaradi pripora in dolgotrajnega postopka.
Tako je primer, ki je lani pretresel Novo mesto, dobil nov pomemben epilog: ena kazen je pravnomočna, pregon drugega sprva osumljenega pa je opuščen.
