data-nosnippet>
V času, ko se ob velikih nesrečah pogosto govori o škodi, izgubah in iskanju pomoči, je iz Dalmacije prišla zgodba, ki kaže, da lahko tudi posameznik z omejenimi možnostmi naredi nekaj izjemnega. Zdravko Jeličić iz majhne občine Muć se je odločil, da bo ljudem, ki jih je prizadel uničujoči požar na območju Omiša, podaril svoj traktor. Sam pravi, da bi jim želel pomagati še bolj, vendar je traktor vse, kar ima in lahko podari.
Zdravko je sicer že dolgo znan po tem, da pomaga ljudem okoli sebe. Njegova dobrodelnost ni povezana z velikimi besedami, temveč predvsem z dejanji. Svoje pridelke redno razdeli ljudem, ki si domače hrane ne morejo privoščiti, zdaj pa se je odločil narediti še korak dlje.
Namesto darila zase je pomagal drugim
Zdravko je eden tistih ljudi, ki svojo dobroto kažejo predvsem z dejanji. Tudi ob rojstnem dnevu se je odločil, da ne bo razmišljal o tem, kaj bi lahko kupil sebi. Raje je med ljudi razdelil krompir, ki ga je pridelal na svoji zemlji.
Njegovo življenjsko vodilo je preprosto: če imaš dovolj zase, imaš lahko nekaj tudi za človeka, ki nima. Prav s tem pristopom je skozi leta pomagal številnim ljudem na območju Splita in okolice.
Zdravko se že mesece z avtobusom odpravlja iz Muća na splitsko tržnico, kjer obiskovalcem brezplačno ponuja svoje pridelke. Pri tem ne pričakuje plačila in ne išče posebne pozornosti.
Podaril bo tudi svoj traktor
Tokrat pa je njegova gesta še precej večja. Po katastrofalnem požaru, ki je prizadel območje Omiša, je razmišljal, kako bi lahko pomagal ljudem, ki so v ognju izgubili svoje domove, premoženje in sredstva za delo.
Odločil se je, da jim podari svoj traktor.
Zanj to ni le kos kmetijske mehanizacije. Traktor je uporabljal pri delu na zemlji in mu je pomagal pri vsakodnevnem življenju. Kljub temu se je pripravljen odpovedati nečemu, kar ima zanj veliko vrednost, saj meni, da ga ljudje, ki so po požaru ostali brez vsega, trenutno potrebujejo bolj.
»Želim si, da bi jim lahko bolj pomagal, ampak traktor je vse, kar imam,« je povedal Zdravko.
»Ne smeš preveč razmišljati, ampak pomagati«
Njegovo razmišljanje je preprosto in neposredno. Ko se zgodi nesreča, po njegovem ni vedno čas za dolgotrajno razmišljanje o tem, koliko lahko človek izgubi, če pomaga drugemu.
Sam se je odločil, da bo naredil tisto, kar je v njegovi moči.
Zaveda se, da en traktor ne more rešiti vseh težav ljudi, ki jih je prizadel požar. Lahko pa jim pomaga pri ponovnem začetku, predvsem tistim, ki so ostali brez osnovnih sredstev za delo.
Prav zato je njegova gesta toliko bolj pomenljiva. Ne podarja nečesa, česar ne potrebuje, temveč stvar, ki jo je sam uporabljal in ki ima zanj praktično vrednost.
Njegova pomoč traja že mesece
To pa ni prvič, da je Zdravko pomagal ljudem. Na splitski tržnici se je njegova dobrodelnost že večkrat izkazala.
S svojega posestva prinaša različne pridelke in jih brezplačno deli med ljudi. Do zdaj naj bi razdelil več kot 900 kilogramov blitve, čebule, krompirja in drugih domačih pridelkov.
Ob eni od priložnosti je v samo 11 minutah razdelil kar 200 domačih jajc. Čeprav bi marsikdo takšno količino prodal in z njo zaslužil, je Zdravko izbral drugačno pot.
Povedal je, da je bilo teh 11 minut med najboljšimi v njegovem življenju.
Dobrota, ki ne potrebuje veliko
Zdravkova zgodba je zanimiva tudi zato, ker ne prihaja od človeka, ki bi imel ogromno premoženja ali možnosti. Ravno nasprotno. Sam pravi, da je traktor vse, kar lahko trenutno ponudi.
Kljub temu je pripravljen pomagati.
Njegovo dejanje tako kaže, da dobrodelnost ni vedno povezana z velikimi donacijami. Včasih lahko človek pomaga s tistim, kar ima – s hrano, delom, prevozom, opremo ali preprosto s časom.
Zdravko je izbral način, ki ga najbolje pozna. Kot kmet ve, kako pomembna je mehanizacija pri delu na zemlji, zato razume tudi, koliko lahko takšna pomoč pomeni človeku, ki želi po naravni nesreči znova postaviti svoje življenje na noge.
Po požaru potrebujejo več kot le denar
Ljudje, ki jih je prizadel požar na območju Omiša, so se znašli v izjemno težkem položaju. Poleg neposredne škode morajo razmišljati tudi o tem, kako nadaljevati življenje in obnoviti tisto, kar je bilo uničeno.
V takšnih trenutkih pomoč ni nujno samo finančna.
Za nekatere je lahko ključnega pomena prav oprema, s katero lahko ponovno začnejo opravljati svoje delo. Zato je lahko Zdravkova odločitev, da podari traktor, veliko več kot zgolj materialna gesta.
Ljudem lahko ponudi možnost, da se po katastrofi začnejo postavljati na noge.
Zgodba, ki je ganila številne
Zdravko s svojim ravnanjem opozarja na nekaj preprostega – človek ni vedno bogat zaradi tega, koliko ima, ampak tudi zaradi tega, koliko je pripravljen deliti z drugimi.
Sam ima svoje potrebe in svoje delo, vendar se je kljub temu odločil pomagati ljudem, ki so se znašli v še težji situaciji.
Njegova gesta je zato hitro pritegnila pozornost. V času, ko se pogosto zdi, da je najpomembneje poskrbeti zase, je Zdravko pokazal drugačen pogled.
Ni čakal, da bo imel več. Pomagal je s tem, kar ima zdaj.
»To je vse, kar imam«
Morda je prav v teh besedah bistvo njegove zgodbe. Zdravko ne trdi, da lahko reši vse težave. Prav tako ne govori o velikih načrtih ali obljubah.
Podarja tisto, kar ima.
Njegov traktor bo morda za nekoga, ki je v požaru izgubil skoraj vse, pomenil pomembno pomoč pri ponovnem začetku. Zdravko pa bo ostal brez stvari, ki mu je pomagala pri njegovem delu.
Toda očitno meni, da je v tem trenutku prav, da jo ima nekdo drug.
Njegova zgodba je tako postala eden od primerov solidarnosti po uničujočem požaru pri Omišu. Ob vseh zgodbah o izgubah in posledicah nesreče je pokazal tudi drugo plat – da se lahko v težkih trenutkih pojavijo ljudje, ki so pripravljeni deliti celo tisto, česar sami nimajo v izobilju.
