Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je javno in zelo ostro komentiral zunanjepolitične poteze vlade Janeza Janše, predvsem njen vse tesnejši odnos z Izraelom.
Kučan meni, da Slovenija potrebuje načelno in dosledno zunanjo politiko, ki ne bi spreminjala svojih meril glede na to, kdo je trenutno na oblasti ali katera država je vpletena v posamezen konflikt.
Njegove besede so hitro sprožile politične odzive, saj je neposredno kritiziral smer, v katero Janševa vlada vodi odnose z Izraelom.
Kučan: Današnji Izrael ni isti kot v času Rabina in Peresa
Milan Kučan je spomnil, da je kot prvi predsednik samostojne Slovenije tudi sam sodeloval pri vzpostavljanju odnosov med Slovenijo in Izraelom.
V času njegovega predsedovanja je Slovenija razvijala stike z izraelskimi voditelji, med drugim z Jicakom Rabinom in Šimonom Peresom.
Kučan je poudaril, da je bil takratni politični kontekst po njegovem mnenju bistveno drugačen od današnjega.
Rabin in Peres sta bila pomembna zagovornika mirovnega procesa in rešitve dveh držav, zaradi prizadevanj za mir pa sta bila tudi med prejemniki Nobelove nagrade za mir.
Do Netanjahujeve vlade je bistveno bolj kritičen
Kučan je dejal, da današnje izraelske vlade pod Benjaminom Netanjahujem ne more enačiti z Izraelom, s katerim je Slovenija gradila odnose v devetdesetih letih.
Po njegovem mnenju mora Slovenija pri odnosu do Izraela upoštevati tudi ravnanje izraelskih oblasti na palestinskih ozemljih in spoštovanje mednarodnega prava.
Gre za Kučanovo politično oceno, ki se bistveno razlikuje od stališča aktualne Janševe vlade.
Janševa vlada odnose z Izraelom močno krepi
Vlada Janeza Janše je po prevzemu oblasti napovedala precej drugačen pristop kot prejšnja oblast.
Septembra je bilo v Ljubljani odprto prvo rezidenčno veleposlaništvo Izraela v Sloveniji, državi pa sta napovedali tudi okrepljeno sodelovanje na področjih gospodarstva, znanosti, izobraževanja, tehnologije in varnosti.
Janša je takšno politiko opisal kot »normalizacijo odnosov« med državama in poudaril, da želi Slovenija Izrael obravnavati kot pomembnega partnerja.
Kučan govori o »predvolilnem dolgu«
Največ pozornosti je povzročila Kučanova trditev, da aktualna vlada s svojo podporo Izraelu po njegovem mnenju »plačuje dolg« za domnevno predvolilno pomoč oziroma intervencijo.
To je Kučanova politična trditev in interpretacija, za katero ni javno predstavljena pravnomočna ugotovitev ali uradni dokaz, da bi šlo za dejanski dogovor med izraelsko stranjo in Janševo vlado.
Prav zato je treba njegovo izjavo razumeti kot politični očitek, ne kot potrjeno dejstvo.
V ozadju tudi stara predvolilna polemika
Napetosti med Kučanom in Janšo glede domnevnega tujega vplivanja na slovensko politiko niso nove.
Že marca letos je Kučan javno zanikal Janševo trditev, povezano z afero Patria in dogodki pred volitvami leta 2008.
Takrat je zapisal, da je Janševa trditev o njegovi domnevni napovedi »velikega poka« iz Finske laž.
Kučan zahteva bolj načelno zunanjo politiko
Njegovo osrednje sporočilo je, da bi morala Slovenija po njegovem mnenju enaka merila uporabljati za vse države in konflikte.
Opozarja, da zunanja politika ne bi smela temeljiti samo na trenutnih političnih zavezništvih, ampak predvsem na spoštovanju mednarodnega prava in dolgoročnih interesov države.
Takšno stališče je predstavil tudi v pogovoru za Delo, kjer je dejal, da Slovenija potrebuje načelno zunanjo politiko.
Janša zagovarja povsem drugačen pogled
Janez Janša medtem poudarja, da Slovenija z Izraelom zgolj obnavlja odnose, ki bi morali biti po njegovem mnenju ves čas normalni in tesni.
Njegova vlada krepitev sodelovanja povezuje z varnostjo, tehnologijo, umetno inteligenco, gospodarstvom in znanstvenimi projekti.
Premier je tudi javno dejal, da odnosi z Izraelom niso radikalen premik, temveč »vrnitev v normalnost«.
Različna tudi pogleda na dogajanje na Bližnjem vzhodu
Razkorak med obema politikoma je posebej izrazit pri vprašanju izraelsko-palestinskega konflikta.
Kučan poudarja palestinske pravice in potrebo po rešitvi dveh držav, medtem ko Janševa vlada trenutno daje velik poudarek obnovi strateškega sodelovanja z Izraelom.
Janša je ob nedavnem nastopu v OZN sicer poudarjal, da bi morala mednarodna skupnost pri vseh krizah uporabljati enaka merila in odpraviti dvojne standarde.
Kučan se udeležil tudi protesta
Nekdanji predsednik je svojo kritiko izraelske politike pokazal tudi javno.
Napovedal je udeležbo na protestu ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani, kjer so udeleženci nasprotovali politiki izraelske vlade do Palestincev.
S tem je jasno pokazal, da njegova kritika ni usmerjena proti samemu obstoju odnosov med Slovenijo in Izraelom, temveč predvsem proti trenutni politiki Netanjahujeve vlade in slovenski podpori tej usmeritvi.
Stara politična nasprotnika znova na različnih straneh
Milan Kučan in Janez Janša že desetletja predstavljata dva zelo različna politična pogleda na razvoj Slovenije in njeno vlogo v svetu.
Njuni spori segajo še v čas osamosvajanja, pozneje pa so se nadaljevali pri vprašanjih notranje politike, zgodovine, odnosov z EU, Rusijo, ZDA in zdaj tudi Izraelom.
Nova polemika je zato samo zadnje poglavje dolgega političnega rivalstva.
Bo Janša odgovoril?
Viralkov naslov se sprašuje, kako se bo na Kučanove besede odzval Janez Janša.
Za zdaj ni mogoče vnaprej napovedati, ali bo premier na zadnje Kučanove izjave odgovoril neposredno.
Janša je sicer že večkrat zelo ostro reagiral na kritike opozicije in nekdanjih političnih funkcionarjev, predvsem kadar so se nanašale na njegovo zunanjo politiko.
Dve popolnoma različni viziji slovenske zunanje politike
V ozadju osebnega spora je precej večje vprašanje: kakšno zunanjo politiko naj vodi Slovenija.
Kučan zagovarja pristop, ki poudarja doslednost pri mednarodnem pravu, kritiko politike Netanjahujeve vlade in ohranjanje podpore rešitvi dveh držav.
Janševa vlada pa želi intenzivneje razvijati odnose z Izraelom ter sodelovanje graditi predvsem na področjih gospodarstva, varnosti, tehnologije in znanosti.
Kučanove besede zato niso zgolj osebni napad na Janšo, ampak izraz globokega političnega nestrinjanja glede tega, kam naj se Slovenija v prihodnje umešča v odnosih z Izraelom in na širšem Bližnjem vzhodu.
