Profesor geologije opozarja: Ta del Evrope ima povečano tveganje za močne potrese

Potresov danes še vedno ni mogoče natančno napovedati, vendar geologi že dolgo opozarjajo, da so nekateri deli Evrope bistveno bolj potresno aktivni kot drugi.

Posebna pozornost je namenjena območju Sredozemlja, kjer se stikajo velike tektonske plošče in kjer so bili skozi zgodovino zabeleženi številni močni potresi.

Sredozemlje spada med najbolj aktivna območja Evrope

Med bolj izpostavljena območja sodijo predvsem Grčija, Turčija, Italija in deli Balkana.

Razlog je gibanje tektonskih plošč, zaradi katerega se v kamninah skozi daljše časovno obdobje kopiči napetost.

Ko se ta napetost nenadoma sprosti, pride do potresa.

Nihče ne more povedati, kdaj se bo zgodil naslednji velik potres

Strokovnjaki poudarjajo, da opozoril o potresni nevarnosti ne smemo razumeti kot napoved konkretnega dogodka.

Sodobna znanost ne more zanesljivo določiti točnega datuma, ure in kraja prihodnjega močnega potresa.

Geologi lahko ocenijo le dolgoročno tveganje na podlagi aktivnih prelomov, zgodovinskih podatkov in meritev premikanja zemeljske skorje.

Grčija in Turčija sta posebej izpostavljeni

Območje Egejskega morja, zahodne Turčije in Grčije velja za eno najbolj seizmično aktivnih območij v tem delu sveta.

Na tem prostoru je veliko aktivnih prelomov, zato ga strokovnjaki neprestano spremljajo.

Potresno ogrožena je tudi Italija

Tudi Italija ima dolgo zgodovino močnih in uničujočih potresov.

Posebej občutljiva so območja osrednje in južne Italije, kjer aktivni prelomi potekajo skozi gosto poseljene regije.

Pri morebitnih posledicah je zelo pomembna tudi kakovost in starost stavb.

Tudi Balkan ni brez tveganja

Med potresno aktivna območja sodijo tudi države Balkana.

Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija, Črna gora in Severna Makedonija so v preteklosti že doživele potrese različnih jakosti.

Večina potresov mine brez večjih posledic, vendar zgodovina kaže, da se lahko tudi na tem območju pojavijo močnejši potresi.

Posledice niso odvisne samo od magnitude

Kako hude bodo posledice potresa, ni odvisno samo od njegove magnitude.

Pomembni so tudi globina žarišča, oddaljenost od naselij, vrsta tal, kakovost stavb, gostota prebivalstva in pripravljenost reševalnih služb.

Zato lahko potres podobne jakosti na enem območju povzroči manjšo škodo, drugje pa zelo resne posledice.

Največjo nevarnost pogosto predstavljajo stavbe

Veliko poškodb in smrtnih žrtev ne povzroči samo tresenje tal, temveč predvsem rušenje objektov, ki niso prilagojeni močnim potresom.

Zato strokovnjaki poudarjajo pomen potresno odporne gradnje in nadzora starejših stavb.

Močno tresenje lahko poškoduje tudi infrastrukturo

Večji potres lahko poškoduje ceste, mostove, vodovod, električno omrežje in telekomunikacije.

V najtežjih primerih lahko posamezna območja ostanejo odrezana prav v trenutku, ko najbolj potrebujejo pomoč.

Kako ravnati med potresom?

Če ste v notranjosti, se zaščitite pred padajočimi predmeti, poiščite zavetje pod trdno mizo oziroma ob stabilnem kosu pohištva in zaščitite glavo.

Med samim tresenjem ni priporočljivo panično teči po stopnicah ali uporabljati dvigala.

Na prostem se odmaknite od stavb, dreves, električnih drogov in drugih objektov, ki bi lahko padli.

Opozorilo ni razlog za paniko

Strokovnjaki poudarjajo, da življenje na potresno aktivnem območju ne pomeni, da bo močan potres nastopil jutri, naslednji mesec ali celo v naslednjih nekaj letih.

Glavna poanta takšnih opozoril je pripravljenost, ne širjenje strahu.

Sredozemlje, Grčija, Italija, Turčija in deli Balkana imajo znano povečano potresno tveganje, vendar nihče ne more zanesljivo napovedati, kdaj in kje bo prišlo do naslednjega velikega potresa.