Objava Inštituta 8. marec na družbenem omrežju X je sprožila številne odzive, potem ko so v njej komentirali povojne poboje, Hudo Jamo in predsednika vlade Janeza Janšo.
Inštitut je v zapisu uporabil ciničen ton in Janšo označil z izrazom »genocidni«, ob tem pa objavil tudi fotografijo predsednika vlade s sliko jame v rokah.
Objava se je nanašala na prejšnjo Janševo izjavo
Ozadje objave je bila Janševa nedavna izjava v državnem zboru.
Med odgovarjanjem na poslansko vprašanje je pokazal fotografijo in zatrdil, da prikazuje trupla pobitih kristjanov v Sudanu.
Kasnejša preverjanja več medijev so pokazala, da fotografija ni nastala v Sudanu, temveč v Gazi.
Nekdanji britanski marinec David McIntosh je za N1 povedal, da posnetek po njegovem vedenju prikazuje Palestince, ki se med čakanjem na humanitarno pomoč skrivajo pod mostom.
Kabinet predsednika vlade priznal napako glede fotografije
Iz kabineta predsednika vlade so pozneje potrdili, da je bila fotografija najdena na spletu in da je bil kot vir uporabljen zapis uporabnice omrežja X.
Janša je nato poudaril, da je po njegovem mnenju pomembnejša vsebina dogajanja v Sudanu kot sama napaka pri izvoru fotografije.
Odzivi na objavo so bili ostri
Objava Inštituta 8. marec je sprožila številne kritike.
Eden od uporabnikov omrežja X je zapis označil za primer sovražnega govora.
Kritičen je bil tudi novinar Luka Svetina, ki je zapisal, da je po njegovem mnenju nesprejemljivo norčevanje iz povojnih pobojev in žrtev, ki še vedno čakajo na dostojen pokop.
Razprava se je hitro razširila
Primer je tako presegel prvotno vprašanje napačno uporabljene fotografije in se razširil v širšo politično razpravo o zgodovinskem spominu, povojnih pobojih, sovražnem govoru in načinu politične komunikacije.
Objava Inštituta 8. marec je tako sprožila burne odzive, pri čemer različne strani dogajanje razlagajo zelo različno.
