Volivci so na današnjem posvetovalnem referendumu večinsko podprli predlog, da bi bila denarna socialna pomoč pogojena z opravljanjem družbeno koristnega dela. Tako kažejo najnovejši delni rezultati Državne volilne komisije (DVK). Pravila pa se zaradi tega še ne spreminjajo.
Za predlog je glasovalo 61,04 odstotka volivcev, to je 538.560 ljudi. Proti jih je bilo 38,96 odstotka oziroma 343.818.
Številke z volilne noči
Podatki, osveženi ob 23. uri, kažejo, da je bilo preštetih že 97,97 odstotka glasovnic. Volilna udeležba je bila 53,26-odstotna, kar pomeni, da se je glasovanja udeležilo nekaj več kot polovica volilnih upravičencev.
Skupno je bilo evidentiranih 885.623 oddanih glasovnic. Od teh jih je bilo 882.378 veljavnih, 3245 pa neveljavnih.
Rezultati še niso dokončni, a kažejo jasno večinsko podporo predlagani ureditvi. Končni izid bo znan, ko preštejejo vse glasove.
O čem so volivci sploh odločali?
Vprašanje je bilo, ali bi morali delovno sposobni upravičenci do denarne socialne pomoči, ki nimajo objektivnih ovir za delo, za prejemanje tega socialnega transferja aktivno opravljati družbeno koristno delo.
Gre torej za ljudi, ki so za delo sposobni in jim pri tem nič objektivno ne preprečuje, da bi delali.
Kaj sploh je posvetovalni referendum?
Posvetovalni referendum je oblika neposrednega izražanja volje volivcev, s katero ti oblastem sporočijo svoje stališče do določenega vprašanja. Za razliko od referenduma, ki lahko zakon potrdi ali zavrne, posvetovalni izid poslancev pravno ne zavezuje.
Ima pa politično težo, saj kaže razpoloženje javnosti in lahko vpliva na to, kako bodo odločevalci pristopili k nadaljnjemu urejanju področja.
Kaj bi predlog pomenil v praksi?
Predlagana ureditev bi od delovno sposobnih prejemnikov zahtevala aktivno vključevanje v družbeno koristna dela. V razpravi pred referendumom so kot primere omenjali urejanje javnih površin, pomoč v lokalnih skupnostih in druga opravila v javno korist.
Referendumsko vprašanje ni določalo, koliko ur bi morali upravičenci delati. Prav tako ni povedalo, kdo bi takšne naloge organiziral in kakšne bi bile posledice zavrnitve. Vse to bi bilo treba opredeliti v morebitnih zakonskih spremembah.
Argumenti za in proti
Zagovorniki pogojevanja so poudarjali, da bi ukrep pripomogel k večji aktivnosti prejemnikov pomoči. Po njihovem bi ohranjal delovne navade in ljudem pomagal pri ponovnem vključevanju na trg dela.
Nasprotniki so opozarjali na nevarnost stigmatizacije socialno ogroženih. Bali so se tudi, da bi obvezno družbeno koristno delo poseglo v pravice posameznikov.
Poudarjali so še, da brezposelnost ni vedno posledica nepripravljenosti za delo. Lahko je povezana z zdravstvenimi, socialnimi in drugimi življenjskimi okoliščinami.
Razprava se tako v bistvu vrti okoli vprašanja, kako uravnotežiti solidarnost do ljudi v stiski in pričakovanja, kaj naj država v zameno za podporo zahteva od njenih prejemnikov.
Spremembe še ne bodo začele veljati
Čeprav rezultati kažejo večinsko podporo, današnji izid ne pomeni samodejne spremembe zakonodaje. Referendum je bil posvetovalne narave, zato odločitev volivcev za državni zbor ni pravno zavezujoča.
Poslanci bodo morali morebitne spremembe pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči šele zakonsko urediti. Določiti bodo morali tudi izjeme, način izvajanja družbeno koristnega dela in nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti.
Kaj to pomeni za prejemnike?
Za zdaj se za prejemnike denarne socialne pomoči nič ne spreminja. Veljavna pravila o upravičenosti ostajajo nespremenjena.
Kdor denarno socialno pomoč že prejema ali jo namerava zaprositi, torej še ni dolžan opravljati nobenega družbeno koristnega dela. To bi se lahko zgodilo šele, če bi državni zbor sprejel ustrezno zakonodajo.
Kdor ima o svojih pravicah in obveznostih kakršna koli vprašanja, naj se zanese na uradne informacije pristojnih ustanov, na primer centrov za socialno delo. Previdnost je smiselna tudi pri govoricah na družbenih omrežjih, da naj bi pravila že veljala drugače.
Današnje glasovanje je kljub temu pomemben pokazatelj, kako volivci gledajo na nadaljnje urejanje socialnih transferjev in obveznosti njihovih prejemnikov. Kaj bodo s tem naredili poslanci, bo pokazal čas.
Do takrat ostaja odprta vrsta vprašanj: koliko ur dela bi bilo potrebnih, kdo bi ga organiziral, kdo bi bil izvzet in kaj bi se zgodilo tistim, ki dela ne bi opravili. Odgovore bo moral prinesti zakon, če bo do njega sploh prišlo.
Končni rezultati referenduma bodo znani po preštetju vseh glasov.
