Volilna komisija je preštela skoraj vse glasovnice na referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Po 99,65 odstotka preštetih glasov je za sprejetje novele glasovalo 48,94 odstotka vprašanih, proti pa 51,06 odstotka.
Volilna udeležba je bila po večernih podatkih 54,16-odstotna. Razlika med obema stranema je tesna, zato so številke požele veliko pozornosti.
Zakaj je ta referendum posebej pomemben?
Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ima večjo težo kot preostali trije. Za razliko od njih je namreč zakonodajni, volivci pa so z njim neposredno odločali o tem, ali se zakon uveljavi ali ne.
Preprosto povedano: poslanci so zakon že sprejeli, a zdaj so o njegovi usodi odločali še volivci. Gre za zakon, ki ga je državni zbor sprejel na seji 26. maja 2026. Volivci so danes odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«
Kaj je zavrnitveni kvorum?
Da je zakon na referendumu zavrnjen, mora biti dosežen tako imenovani zavrnitveni kvorum. To pomeni, da mora proti glasovati večina volivcev, ki so glasovali veljavno.
Hkrati mora proti glasovati tudi najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Glede na zadnje podatke o številu volivcev je moralo tokrat glas proti oddati vsaj 339.706 volivcev.
Z drugimi besedami: samo večina glasov proti še ne zadošča. Pomembno je tudi, koliko ljudi je sploh prišlo na volišče in glasovalo proti, saj mora ta številka doseči določen delež vseh, ki imajo volilno pravico.
Kaj sploh omogoča zakon o parlamentarni preiskavi?
Zakon omogoča ustanavljanje parlamentarne preiskovalne komisije. Državni zbor jo lahko ustanovi za preiskovanje zadev javnega pomena, predvsem pa za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
Novela ne spreminja bistva tega orodja, spreminja pa pomemben del postopka. Ureja predvsem to, kdo in kdaj lahko nasprotuje parlamentarni preiskavi.
Kaj bi se spremenilo po novem?
Po dozdajšnjih pravilih lahko že na začetku postopka ustavno presojo zahtevajo različni prizadeti, med njimi tudi preiskovanci ter nekatere druge osebe ali institucije. Pri ustavni presoji gre za preverjanje, ali je določen akt skladen z ustavo.
Po novem bi bilo teh možnosti manj. Preiskovanec praviloma ne bi mogel več takoj ustaviti ali izpodbijati preiskave z zahtevo za ustavno presojo. Morebitne kršitve svojih pravic bi moral praviloma uveljavljati pozneje, po koncu dela komisije, v upravnem sporu. To je sodni postopek, v katerem se izpodbijajo odločitve državnih organov.
Posebno možnost za zgodnejšo ustavno presojo bi ohranila predvsem Sodni svet in generalni državni tožilec. To bi veljalo, kadar bi šlo za varovanje neodvisnosti sodstva oziroma tožilstva.
Še nekaj sprememb, ki jih prinaša novela
Novela prinaša še nekaj drugih stvari. Ureja, kdaj se mora član preiskovalne komisije izločiti zaradi konflikta interesov. Do tega na splošno pride, kadar bi lahko osebni interes posameznika vplival na njegovo nepristransko delo.
Ukinja možnost štirih zunanjih strokovnih svetovalcev. Določa tudi, da državni zbor ne more znova odpreti iste preiskave, če je o njej že sprejel končno poročilo.
Kaj pomenijo številke?
Iz preštetih glasov je razvidno, da je bila večina glasov proti, a razlika ni velika. Za sprejetje novele je glasovalo 48,94 odstotka, proti pa 51,06 odstotka.
Ker je za zavrnitev zakona poleg večine glasov proti potreben še glas najmanj petine vseh volilnih upravičencev, je pomembna tudi druga številka: 339.706 volivcev. Prav ta prag določa, ali je zavrnitveni kvorum dosežen.
Za bralce, ki jih zanima, kaj vse to pomeni v praksi, je bistvo preprosto. Referendum je bil zakonodajni, zato so volivci neposredno odločali o usodi zakona. Rezultat pa je odvisen od obeh pogojev: od večine glasov proti in od deleža vseh volilnih upravičencev.
Ker je bilo ob objavi podatkov preštetih 99,65 odstotka glasov, gre za skoraj dokončno sliko. Zadnji glasovi lahko številke še nekoliko premaknejo, zato se splača spremljati uradne objave volilne komisije.
