Na volišču OŠ Mrzlava vas v Brežicah so na referendumu o parlamentarni preiskavi zabeležili 129 volivcev, oddanih glasovnic pa je bilo 130. Zaokroženo to pomeni 101-odstotno volilno udeležbo. Na nenavadne podatke so opozorili v viru, ki je analiziral izvoz podatkov Državne volilne komisije (DVK).
Za pojasnilo so vprašali DVK. Ta je odgovorila, da izidi niso ne uradni ne končni ter so »predmet preverjanja« in skladnosti z zapisniki volilnih odborov. Avtorji analize poudarjajo, da njihovih ugotovitev in analiz DVK ni zanikala.
Bresternica: 90 volivcev več na enem referendumu
Čudno naj bi bilo tudi na volišču v Domu krajanov Bresternica. Na treh referendumih (o RTV, družbenokoristnem delu in preiskavi) so tam izmerili udeležbo 670 volivcev. Na referendumu o volilni pravici tujcev pa so po podatkih DVK zabeležili 760 volivcev, torej 90 več.
Avtorji analize pravijo, da tega ni mogoče zdravorazumsko pojasniti. Zakaj bi dodatni volivci glasovali samo na enem referendumu in ne na vseh? Dodajajo še, da je DVK do dneva objave, dva dni po zaprtju volišč, na tem volišču preštela le 87 % glasovnic.
Priznavajo, da so se zapisnikarji najbrž zmotili in namesto 670 volivcev zapisali 760. A tudi tako gre za 90 udeležencev razlike na enem majhnem volišču. Spomnijo še, da je o usodi referenduma o RTV Slovenija odločilo komaj 546 glasov razlike.
Šmarčna in Škale: številke, ki se ne ujemajo
Podoben primer so zaznali v vaškem domu Šmarčna. Pri treh referendumih je bilo tam evidentiranih 44 udeležencev in 44 oddanih glasovnic. Pri referendumu o parlamentarni preiskavi pa je bilo evidentiranih 74 udeležencev, oddanih glasovnic pa le 44. Kje je teh 30 udeležencev in kam so izginile njihove glasovnice, po navedbah vira ni znano.
V Velenju, v Gasilskem domu Škale, se razlikuje število upravičencev do glasovanja. Na referendumu o RTV-prispevku jih je bilo 1001, pri drugih treh referendumih pa 999. Dva človeka sta torej lahko volila zgolj na enem referendumu, saj ju na seznamih za ostale tri ni bilo. Razlika je nastala na istem volišču in na isti dan.
Lenart in Koper: neobičajna razmerja glasov
Analitiki opozarjajo tudi na volišče OŠ Lenart. Tam je za parlamentarno preiskavo glasovalo 33,55 % volivcev, za spremembo RTV-prispevka pa kar 70,39 %. Pri obveznem družbenokoristnem delu in volilni pravici tujcev sta deleža glasov ZA prav tako visoka.
Avtorji so izračunali korelacijo med glasovi na referendumih o RTV in o parlamentarni preiskavi na 3192 voliščih. Znaša 0,957, kar je zelo visoko. Večina volivcev, ki je glasovala ZA (ali PROTI) na referendumu o RTV, je torej enako glasovala tudi na referendumu o preiskavi. Na OŠ Lenart pa je slika obrnjena. Približno dve tretjini volivcev sta bili tam PROTI parlamentarni preiskavi in hkrati ZA ukinitev obveznega RTV-prispevka.
Ali so vnašalci podatkov zamešali glasove ZA in PROTI ali razlog tiči drugje, bo treba preveriti v zapisniku.
Nenavaden primer so opazili tudi v Kopru, kjer je v stavbi SEPŠ več volišč. Od šestih analiziranih (SEPŠ 20 do 25) jih ima pet izrazito večino PROTI parlamentarni preiskavi. Volišče SEPŠ 22 pa ima izrazito večino ZA, čeprav so vsa na isti lokaciji. Deleži so izračunani med veljavnimi glasovi na posameznem volišču, vir pa je podatkovni izvoz DVK z dne 12. oktobra 2026 ob 18.00.
Odstopanje samo po sebi ne dokazuje napake pri štetju ali vnosu.
Kaj pravi DVK
DVK so poslali več vprašanj. Med drugim so jih prosili za pojasnilo, kako je mogoče, da je bilo pri Brežicah več glasovnic kot volivcev. Zanimalo jih je tudi, od kod je prišlo 90 dodatnih volivcev v Bresternici in kje so njihovi glasovi. Vprašali so še, kako sta lahko dva volivca v Škalah glasovala na enem referendumu, na treh pa ne.
DVK je odgovorila splošno, odgovor pa je vir objavil v celoti: v nedeljo po zaključku glasovanja so se na spletnih straneh DVK začeli objavljati izidi z volišč, ki jih vnašajo okrajne volilne komisije. Ti izidi niso uradni in tudi ne dokončni vse do sprejema akta o ugotovitvi izida glasovanja na referendumih, ki ga sprejme Državna volilna komisija.
»Do sprejema navedenega akta oz. aktov so izidi glasovanja predmet preverjanja in skladnosti z zapisniki volilnih odborov.«
Kaj to pomeni za bralce
Gre za začasne podatke, ki jih še preverjajo. Kakšne so prave številke, bo jasno šele, ko bodo izidi usklajeni z zapisniki volilnih odborov. Do takrat ostajajo opisana odstopanja zgolj vprašanja, na katera odgovora še ni. Vsak bralec jih lahko primerja z objavljenimi podatki DVK.
