Državna volilna komisija je rezultatom štirih nedeljskih referendumov prištela glasove, ki so prispeli po pošti. Začasni izidi se niso obrnili, je pa razlika pri referendumu o RTV-prispevku zdaj res majhna: nasprotniki vodijo le še za 546 glasov.
O končnem izidu bodo zdaj odločali samo še glasovi po pošti iz tujine. Rezultate bodo ugotavljali 19. oktobra.
O čem so volivci odločali?
Na nedeljskem zakonodajnem referendumu so volivke in volivci odločali o usodi novele zakona o parlamentarni preiskavi. Na treh posvetovalnih referendumih pa so se izrekali o RTV-prispevku, o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom in o volilni pravici tujcev.
Razlika med obema vrstama referenduma je pomembna. Zakonodajni referendum odloča o tem, ali zakon obvelja ali ne. Posvetovalni pa državnim organom predvsem pokaže, kaj o določeni temi menijo volivci.
RTV-prispevek: razlika le še 546 glasov
Pri RTV-prispevku je po prištetih glasovih po pošti glasov ZA 461.753, kar je 49,97 odstotka. Glasov PROTI je 462.299, kar je 50,03 odstotka. Večina je torej še vedno PROTI, vendar za las.
Pred prištevanjem poštnih glasov je bilo glasov ZA 461.073 (49,96 odstotka), glasov PROTI pa 461.765 (50,04 odstotka). Razlika se je tako zmanjšala z 692 na 546 glasov.
Če seštejemo glasove ZA in PROTI, jih je skupaj nekaj več kot 924.000. Med obema stranema je torej razlika v odstotkih le še šest stotink odstotne točke. Pri tako tesnem izidu lahko že nekaj sto glasov iz tujine spremeni sliko, zato bo spremljanje rezultatov do 19. oktobra še posebej napeto.
Parlamentarna preiskava: večina še vedno PROTI
Pri zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je po prištetih poštnih glasovih glasov ZA 449.297 oziroma 48,74 odstotka. Glasov PROTI je 472.444 oziroma 51,26 odstotka.
Pred prištetimi poštnimi glasovi je bilo ZA 448.643 glasov, PROTI pa 471.859. Odstotka sta ostala enaka: 48,74 proti 51,26. Razlika med obema stranema znaša zdaj 23.147 glasov.
Socialna pomoč in družbenokoristno delo: večina ZA
Na posvetovalnem referendumu o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom je po prištetju poštnih glasov glasov ZA 559.082 oziroma 60,54 odstotka. Glasov PROTI je 364.377 oziroma 39,46 odstotka.
Pred prištetjem poštnih glasov je bilo ZA 558.289, PROTI pa 363.957 glasov. Odstotka sta enaka kot prej, razlika v korist glasov ZA pa je zdaj 194.705 glasov. To je med vsemi štirimi referendumi najbolj jasen izid.
Volilna pravica tujcev: večina ZA
Pri referendumu o volilni pravici tujcev je po prištetih poštnih glasovih glasov ZA 510.484 oziroma 55,30 odstotka. Glasov PROTI je 412.708 oziroma 44,70 odstotka.
Pred prištetjem je bilo ZA 509.761 glasov (55,29 odstotka), PROTI pa 412.151 glasov (44,71 odstotka). Razlika v korist glasov ZA znaša zdaj 97.776 glasov.
Kaj sledi?
Državna volilna komisija je z glasovi po pošti spremenila le številke, ne pa tudi razmerja moči pri nobenem od štirih referendumov. Pri parlamentarni preiskavi in obeh preostalih posvetovalnih referendumih so razlike med stranema precej večje kot pri RTV-prispevku.
Vse oči so zato uprte v 19. oktober, ko bodo ugotavljali rezultate glasovanja po pošti iz tujine. Šele takrat bo jasno, kako se bo končal referendum o RTV-prispevku, kjer je razlika zdaj le 546 glasov.
Za lažji pregled so tukaj še začasni izidi po prištetju poštnih glasov:
- Parlamentarna preiskava: ZA 48,74 odstotka, PROTI 51,26 odstotka (večina PROTI).
- RTV-prispevek: ZA 49,97 odstotka, PROTI 50,03 odstotka (večina PROTI).
- Pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom: ZA 60,54 odstotka, PROTI 39,46 odstotka (večina ZA).
- Volilna pravica tujcev: ZA 55,30 odstotka, PROTI 44,70 odstotka (večina ZA).
Podatki so začasni, dokler komisija ne prešteje še glasov po pošti iz tujine. Do takrat velja, da je najbolj odprto vprašanje prav izid glasovanja o RTV-prispevku.
Za bralce je ključno to, da so objavljeni izidi še vedno začasni. Pri večini referendumov so razlike tako velike, da jih glasovi iz tujine verjetno ne bodo obrnili. Pri RTV-prispevku pa bo končna številka znana šele po 19. oktobru.
