Slovenska kulturna scena je izgubila ustvarjalca, ki je za seboj pustil globoko sled. Poslovil se je dolgoletni slikar, kipar in grafik Aleksander Prokofjev, znan tudi kot Alek. Njegovo ustvarjanje je pomembno zaznamovalo kulturno življenje gluhih in naglušnih.
Umetnost je bila njegova življenjska spremljevalka. Skozi desetletja se je izražal v različnih likovnih tehnikah, svoja dela je predstavljal na razstavah, sodeloval pa je tudi na likovnih kolonijah.
Umetnik, ki ni ustvarjal le zase
Prokofjev se z umetnostjo ni ukvarjal samo zase. S svojim delom je bogatil kulturno življenje gluhih in naglušnih ter pomagal širiti pomen likovnega izražanja med ljudmi.
Posebno pozornost je namenjal tudi prenašanju znanja in izkušenj na druge. Ustvarjalec, ki svoje znanje deli naprej, pusti sled, ki je ne vidimo samo na platnu ali v kamnu, ampak tudi v ljudeh, ki so se od njega česa naučili.
Vizualna umetnost je za skupnost gluhih in naglušnih še posebej pomembna govorica. Podoba, barva in oblika sporočijo veliko, ne da bi potrebovale zvok, zato je likovno izražanje lahko most med različnimi svetovi.
Likovno izražanje je v vsakdanjem življenju marsikomu veliko več kot hobi. Slika, kip ali grafika so oblike sporočanja, ki se dotaknejo gledalca brez besed. Zato imajo ustvarjalci, ki svoje delo namenijo skupnosti, pogosto pomembno mesto tudi zunaj galerij in razstavnih prostorov.
Slikar, kipar in grafik hkrati
Da je Alek ustvarjal kot slikar, kipar in grafik, pove veliko o njegovi vsestranskosti. Vsaka od teh zvrsti zahteva drugačen pristop: slikar dela z barvo in površino, kipar z obliko in prostorom, grafik pa s ploščo, odtisom in natančnim postopkom.
Likovne kolonije so srečanja umetnikov, na katerih ustvarjalci skupaj delajo, izmenjujejo izkušnje in se navdihujejo drug ob drugem. Prav takšna druženja pogosto postanejo priložnost za nova poznanstva in nove ideje.
Misel, ki danes dobiva nov pomen
O umetnosti je Alek nekoč povedal misel, ki ob njegovem slovesu zveni še posebej ganljivo. Dejal je, da z likovnim delom ne odkrivamo le sebe, ampak tudi dušo ljudi, ki jih upodabljamo.
Te besede veliko povedo o tem, kako je gledal na svoje poslanstvo. Ustvarjanje ni bilo le tehnično oblikovanje barv, črt in oblik, temveč poskus, da se približamo ljudem in razkrijemo tisto, kar se skriva za obrazom.
Ko pomislimo na to misel, se vsako njegovo delo lahko zdi še bolj osebno. Vsaka podoba je namreč lahko tudi majhen pogled v človeka, ki je upodobljen, in v umetnika samega.
Ganljive besede ob slovesu
Ob njegovem odhodu so se z zahvalo oglasili tudi na Spletni TV. Zapisali so besede, ki jih poznavalci njegovega dela in prijatelji zagotovo delijo:
»Alek, hvala za vse, kar si ustvaril in delil z nami. Ostal boš v naših spominih in svojih delih.«
Te besede povzemajo, kaj po umetniku ostane. Njegova dela so še naprej tu, spomini pa živijo v ljudeh, s katerimi je sodeloval, ustvarjal in delil svoje znanje.
Kaj ostaja za njim
Ko se poslovi umetnik, ostane njegova ustvarjalna zapuščina. Pri Prokofjevu sta to številna dela v različnih likovnih tehnikah in spomin na razstave ter likovne kolonije, na katerih je sodeloval.
Ostaja pa tudi njegov prispevek k temu, da je likovno izražanje v skupnosti gluhih in naglušnih dobilo večji pomen. Takšen prispevek se ne meri le v številu razstav, temveč tudi v ljudeh, ki jih je navdihnil.
Kako obuditi spomin na ustvarjalca
Spomin na umetnika najlepše ohranjamo tako, da si ogledamo njegova dela. Če imate priložnost, obiščite razstavo ali likovni dogodek in si vzemite čas za opazovanje, saj se prava sporočila slike ali kipa pogosto razkrijejo šele ob počasnem ogledu.
Z umetnostjo se lahko ukvarja vsak. Ob njegovem slovesu je morda dober trenutek, da vzamete v roke svinčnik ali čopič ter k ustvarjanju povabite tudi otroke, prijatelje ali sorodnike.
Za vse, ki so ga poznali, je to žalosten dan. Hkrati pa je lepa priložnost, da se spomnimo, kako lahko umetnost povezuje ljudi, jim da glas in jih nagovori tudi takrat, ko besed ni.
Aleksandru Prokofjevu – Aleku se poklanjamo za vse, kar je ustvaril in delil z drugimi. Njegova dela in misli ostajajo.
