Datum je določen: naknadni zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bo 6. decembra. Odlok o razpisu referenduma je na današnji izredni seji potrdil državni zbor.
Roki za vsa opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, bodo začeli teči 30. oktobra.
Kaj sploh je naknadni zakonodajni referendum?
Pri naknadnem referendumu državni zbor zakon najprej sprejme, volivci pa nato odločijo, ali naj se uveljavi. Zakon torej ne zaživi, dokler se ljudje ne izrečejo.
Po ustavi je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali, vendar najmanj petina vseh volivcev. Pomembna je torej tudi udeležba, ne samo razmerje glasov.
Kdo je zahteval referendum?
Zahtevo za razpis referenduma so 9. oktobra vložili sindikalisti. Sindikati zakonu nasprotujejo, zato so sprožili pobudo za referendum, ki jo je podprlo več kot 47.000 podpisov.
Pot do glasovnice pa ni bila povsem gladka. Državni zbor je sprejel sklep o nedopustnosti referenduma zaradi določb davčne narave, a ga je ustavno sodišče razveljavilo.
Sindikati so nato zbrali več kot potrebnih 40.000 overjenih podpisov za vložitev zahteve za izvedbo referenduma. Njihova prizadevanja podpira opozicija.
Kako se glasi referendumsko vprašanje?
Volivci bodo odgovarjali na naslednje vprašanje:
Ali ste za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel DZ na seji 11. maja 2026?
Gre torej za zakon, ki ga je državni zbor že sprejel, zdaj pa bodo o njegovi uveljavitvi odločali še volivci. Kdor je za zakon, bo glasoval »za«, kdor ga zavrača, pa »proti«.
Kaj vsebuje sporni zakon?
Zakon združuje več rešitev z različnih področij. Med njimi so:
- znižanje DDV za osnovna živila in del energentov,
- sprememba davčne obravnave nekaterih normirancev,
- uvedba kapice na socialne prispevke,
- nižja obdavčitev nekaterih najemnin,
- nove rešitve na področju zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.
Že ta seznam pove, zakaj zakon vzbuja toliko pozornosti. Dotika se denarnic, računov v trgovini, pokojninskega sistema in zdravstvenih storitev.
Ker v enem paketu povezuje toliko različnih tem, bo vsak volivec verjetno na zakon gledal skozi svoj vsakdan. Nekoga bo zanimal predvsem račun v trgovini, koga drugega pa plača, najemnina ali pokojnina.
Kdo ga je pripravil in kdo ga podpira?
Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. Glasove zanj so prispevali tudi v SDS, podpira pa ga tudi vlada.
Na drugi strani so sindikati, ki mu ostro nasprotujejo. Podporo jim daje opozicija.
Kaj so povedali poslanci?
V današnji razpravi so se poslanci s predlogom odloka strinjali. Pri vsebini zakona pa ostajajo na stališčih iz 11. maja, ko ga je državni zbor potrdil.
Zakon močno zagovarjajo v koaliciji in v Resnici, v opoziciji pa mu ostro nasprotujejo. Vsi so napovedali, da bodo v referendumski kampanji aktivno sodelovali.
Kaj to pomeni za volivce?
Do 6. decembra se torej obeta živahna kampanja z veliko argumenti za in proti. Zakon zadeva zelo različne skupine: od tistih, ki nakupujejo osnovna živila, do najemodajalcev, normirancev, upokojencev in uporabnikov zdravstvenih storitev.
Pred odločitvijo je smiselno prebrati samo vprašanje na glasovnici in se seznaniti z vsebino zakona, ne le s slogani iz kampanje. Argumenti obeh strani bodo glasni, odločitev pa je na koncu v rokah volivcev.
Koristno je tudi, da se volivci pravočasno pozanimajo, kje in kako lahko glasujejo, in spremljajo uradna obvestila pristojnih organov. Tako jih na dan referenduma ne bo presenetilo nič nepričakovanega.
Za izvedbo referenduma bodo od 30. oktobra naprej tekli roki za vsa potrebna opravila. Kampanja se bo zato kmalu razmahnila.
Zdaj ko je datum uradno določen, ostaja najpomembnejše vprašanje, ali bo zakon uveljavljen ali ne. Odgovor bomo izvedeli 6. decembra.
