Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je šolam poslal priporočilo, naj pri mesnih jedeh vedno navedejo, katero vrsto mesa vsebujejo. Razlog so otroci, ki zaradi verskih prepričanj nekaterih jedi ne smejo jesti. Zaradi nejasnih jedilnikov ostanejo brez obroka in domov prihajajo lačni.
Za začetek pojasnimo: gre za priporočila, ne za novo zakonsko obveznost. Šole torej ne bodo čez noč dobile ukaza, kaj smejo ali ne smejo postreči.
»Zrezek« in »mesna omaka« po Lobnikovem mnenju nista dovolj
Splošni izrazi, kot so »mesna omaka«, »zrezek«, »salama«, »pašteta« ali »polpet«, po mnenju zagovornika niso dovolj natančni. Ob taki oznaki starši in otroci ne vedo, za katero meso gre.
Lobnik zato predlaga, naj šole ob jedi zapišejo tudi vrsto mesa. Tako bi družine že vnaprej vedele, ali je obrok primeren zanje.
Priporočilo se nanaša predvsem na otroke, ki zaradi verskih prepričanj ne uživajo določenih vrst mesa. Zadeva pa tudi tiste, ki se prehranjujejo brezmesno zaradi drugih primerljivih prepričanj.
Jedilniki naj bodo objavljeni dovolj zgodaj
Zagovornik šolam priporoča tudi, naj jedilnike objavljajo pravočasno. Starši se tako lahko odzovejo, še preden otrok sede za mizo.
Pravilo naj ne bi veljalo le za vsakodnevne šolske malice in kosila. Po Lobnikovem predlogu bi moralo veljati tudi za prehrano na šolskih izletih in v šolah v naravi.
»Otroci prihajajo domov lačni«
Lobnik poudarja, da ne gre le za preglednost jedilnikov, ampak tudi za spoštovanje ustavnih pravic. Pojasnjuje:
»Priporočila dajemo ob upoštevanju ustavne pravice do svobode vesti in veroizpovedi in zaradi prepovedi diskriminacije na podlagi vere in prepričanja.«
Po njegovih besedah je pomembno ustvarjati okolje, v katerem lahko posamezniki živijo v skladu s svojo vero. Opozoril je tudi na težave, s katerimi se srečujejo nekateri otroci in njihovi starši.
»V praksi se namreč dogaja, da otroci zaradi obroka, ki vsebuje meso oziroma določeno vrsto mesa, ki jim jo vera prepoveduje, ne pojedo obroka in prihajajo domov lačni,« je poudaril Lobnik.
Po njegovi oceni bi lahko šole že z natančnejšimi opisi jedi preprečile številne takšne nevšečnosti.
Lakota naj bi vplivala tudi na učni uspeh
Zagovornik opozarja še na eno posledico. Če otrok ne more jesti šolskega obroka, to po njegovih besedah ne vpliva le na prehrano, temveč tudi na počutje in sodelovanje pri pouku.
»Če otrok zaradi svojih osebnih okoliščin, ki zahtevajo določene prilagoditve obrokov, ne more uživati hrane in je v času pouka lačen ali izločen iz skupine, lahko to vpliva na njegov učni uspeh in njegovo počutje,« opozarja.
Poudarja, da mora šola spodbujati spoštovanje drugačnosti ter ustvarjati vključujoče in strpno okolje.
Bodo morale šole spremeniti jedilnike?
Kratek odgovor je ne, vsaj ne zaradi tega priporočila samega. Lobnik šolam ne nalaga, naj iz jedilnikov odstranijo svinjino ali katero drugo vrsto mesa. Prav tako njegova priporočila sama po sebi ne pomenijo, da morajo šole za vsakega otroka pripravljati poseben obrok.
Predlaga predvsem večjo preglednost. Otroci in starši naj bi vedeli, kaj je na krožniku, in se glede na to odločili, ali bo otrok obrok pojedel.
Kaj to pomeni za starše?
Če bi šole priporočilo upoštevale, bi imeli starši na voljo več informacij. Jedilnik bi lahko pregledali pravočasno in se z otrokom pogovorili, kaj bo ta dan jedel. Ob jasnejših oznakah bi se zmanjšala tudi možnost, da otrok v šoli obsedi pred polnim krožnikom, ki ga ne sme pojesti.
Za otroke je to pomembno tudi zato, ker jim ni treba ugibati, kaj je v omaki ali paštetu, in se ob tem počutiti drugačne od vrstnikov. Jasna oznaka bi lahko pomenila manj nelagodja in manj lačnih popoldnevov.
Kaj bo pokazala praksa?
Ali bodo šole priporočilo upoštevale in začele natančneje označevati mesne jedi, bo pokazal čas. Lobnik je prepričan, da bi lahko že tako preprosta sprememba marsikateremu otroku prihranila neprijetno izkušnjo in lakoto med poukom.
