Nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na družbenem omrežju Facebook komentirala fotografijo, posneto ob znamenitem kipu v Vatikanu, in opozorila na zgodovinsko napako, ki jo je po njenem mnenju naredila oseba na posnetku. Pri tem ni skrivala ostrine in ni izbirala besed.
V citiranih delih objave ni imenovala nikogar. Govori le o »osebku« in o nekom, ki naj bi kip napačno opredelil.
Izvor: viralko.si
»Zgreši za kar 500 let«
Svoj zapis je začela z ostrim uvodom. »Ko se osebek fotografira pred kipom resnične zgodovinske osebnosti, to objavi na FB in zgreši resnično zgodovinsko osebnost za kar 500 let,« je zapisala.
Pojasnila je, da kip, ob katerem je nastala fotografija, ni kip rimskega cesarja Konstantina, kot naj bi nekdo napačno navedel. V resnici predstavlja frankovskega vladarja Karla Velikega.
Kdo je avtor kipa?
Klakočar Zupančičeva je navedla tudi avtorja dela. Gre za italijanskega kiparja Agostina Cornacchinija, njegov kip pa stoji v Vatikanu.
Zapisu je dodala še kratko zgodovinsko razlago. Karel Veliki je bil po njenih besedah leta 800 v Rimu okronan za svetega rimskega cesarja, krono pa mu je podelil papež Leon III.
»Kip Agostina Cornacchinija v resnici predstavlja frankovskega vladarja Karla Velikega, ki je bil za svetega rimskega cesarja okronan 25. decembra leta 800 s strani papeža Leona III. Smo torej že v srednjem veku.«
S tem je poudarila, da gre za povsem drugo obdobje, kot ga je nakazoval napačen opis pod fotografijo.
Konstantin je živel stoletja prej
Opozorila je tudi, da je Konstantin povsem druga zgodovinska osebnost. Po njenih besedah je živel več stoletij prej, v poznem starem veku. Razlika med obema vladarjema torej ni majhna, temveč loči dve zgodovinski obdobji.
Prav na to razliko se je oprla pri oceni, da je bila napaka velika. Ni šlo za zamenjavo dveh sodobnikov, ampak za skok čez več stoletij.
Dva vladarja, dve različni obdobji
Za lažjo predstavo: Konstantin je bil rimski cesar, ki ga uvrščamo med znane vladarje antičnega Rima. Njegovo obdobje spada v pozno antiko, torej v čas, ko je rimska država še obstajala kot velika, enotna oblast.
Karel Veliki pa je bil vladar Frankov, njegovo kronanje v Rimu pa zgodovinarji pogosto omenjajo kot pomemben dogodek za srednjeveško Evropo. Prav zato ima zamenjava obeh imen v zgodovinskem smislu res precejšnjo težo.
Pikra zaključna pripomba
Zapis je zaključila z ironičnim stavkom. »Dobro, da je Karel Veliki že dolgo pod zemljo, sicer bi tale osebek dobil krepko znamenje od njega,« je zapisala.
Prav ta zadnji stavek daje objavi značaj ostre pripombe, ne le strokovnega popravka.
Kaj se lahko naučimo iz primera?
Zgodba je še en primer, kako hitro se na družbenih omrežjih lahko znajde napačen podatek, tudi ko gre za slavne znamenitosti. Fotografija ob znamenitem kipu je pogosto opremljena z opisom. Če ta ni preverjen, lahko napako opazi in javno izpostavi kdorkoli.
Za bralce je to tudi koristen opomin. Preden pod fotografijo napišemo, kdo ali kaj je upodobljeno, se splača preveriti vir. Podatek o avtorju kipa, času nastanka ali upodobljeni osebi je pogosto dostopen v nekaj klikih.
Pomagajo lahko tudi preprosti triki. Ob obisku znamenitosti si oglejte razlagalno tablo ali opis ob spomeniku, doma pa preverite spletne strani muzejev in drugih ustanov ali zanesljive zgodovinske vire. Tako se izognemo nerodnim napakam, ki jih nato vidi vsa spletna javnost.
Ostrina zapisa Urške Klakočar Zupančič je znova pokazala, da so objave na Facebooku lahko hitro tarča javnih komentarjev, še posebej če jih napiše poznan obraz slovenske politike. Zgodovinska dejstva pa so v tem primeru jasna: kip prikazuje Karla Velikega, ne Konstantina.
Ste vedeli, koga prikazuje kip? Ali bi napako opazili tudi sami? Odgovore lahko, kot kaže, preverite kar v zgodovinskih knjigah.
