Predlog interventnega zakona za pomoč kmetom, ki jih je letos prizadela huda suša, v državnem zboru ni dobil podpore. Pripravili so ga v opozicijski Svobodi v sodelovanju z vlado v senci, ki jo vodi Robert Golob. Vlada pod vodstvom Janeza Janše ga je zavrnila.
Najpomembnejša novost bi bilo predplačilo: država bi prizadetim kmetijam še pred dokončno oceno škode izplačala 30 odstotkov predvidene odškodnine. Predlagatelji so hoteli kmetom omogočiti hitrejši dostop do denarja za nadaljevanje pridelave, nakup krme in odpravljanje posledic sušnega obdobja.
Koliko bi kmetje dobili vnaprej?
Svoboda je predlog vložila, ker se je po njenem mnenju pristojni na posledice letošnje suše odzivajo prepočasi. Kot smo poročali že septembra, je bilo jedro predloga predplačilo v višini 30 odstotkov predhodno ocenjene škode.
Primer: če bi na kmetiji škodo ocenili na 20.000 evrov, bi kmet po predlagani rešitvi lahko vnaprej prejel 6000 evrov. Denar bi dobil, še preden bi bili zaključeni vsi postopki za dokončno ugotavljanje škode.
Predlog pa ni vseboval le predplačila. Predvideval je tudi:
- odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov,
- pomoč pri nakupu in prevozu krme ter nabavi semen,
- pomoč pri zagotavljanju vode,
- odpis zakupnin.
Del ukrepov je bil namenjen tudi prihodnosti: manjšim naložbam za večjo odpornost kmetij na sušo ter obnovi trajnih nasadov, ki so jih prizadele neugodne vremenske razmere.
V Svobodi so ob vložitvi poudarjali, da je slovensko kmetijstvo zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja in visokih temperatur na izjemni preizkušnji. Prepričani so bili, da bi morala država prizadetim zagotoviti pomoč čim prej.
Zakaj je vlada rekla ne?
Vlada je predlog obravnavala 15. oktobra in mu odrekla podporo. Pojasnila je, da zakon sicer zasleduje cilj hitrejše pomoči kmetom, vendar po njeni oceni vsebuje vsebinske, pravne in izvedbene pomanjkljivosti. Zato po njenem ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Na kmetijskem ministrstvu kljub nasprotovanju opozicijskemu predlogu zagotavljajo, da ukrepanje zaradi letošnje suše ostaja ena od prednostnih nalog.
Minister napoveduje sveženj ukrepov
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je konec septembra predstavil sveženj obstoječih in načrtovanih ukrepov, ki skupaj predstavljajo več kot 21 milijonov evrov finančne pomoči. Ne gre le za letošnjo sušo, ampak tudi za pomoč zaradi lanske suše in pozebe ter naraščajočih stroškov kmetijske proizvodnje.
Minister je opozoril, da je na nekaterih kmetijah zaradi vremenskih ujm izpad krme tako velik, da rejci razmišljajo celo o zmanjšanju čred ali opustitvi kmetovanja. »Zagotovil sem jim, da želimo njihovo delo podpreti in jim čim hitreje pomagati ohraniti kmetijsko pridelavo,« je poudaril.
Lanska suša: 8,45 milijona evrov pomoči
Obseg posledic suše kažejo tudi podatki za leto 2025. Po podatkih ministrstva je država zaradi lanske suše 3781 oškodovancem izplačala skupno 8,45 milijona evrov. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je na najbolj prizadetih območjih dodatno odpisal ali znižal zakupnine v skupni vrednosti več kot pol milijona evrov.
Pomoč je bila namenjena kmetijam, pri katerih je bila proizvodnja posameznih pridelkov zaradi suše zmanjšana za več kot 30 odstotkov običajnega obsega.
Kaj sledi za letošnjo sušo?
Za letošnjo sušo so pristojni izvedli nov popis škode. Po napovedih ministrstva naj bi se zbiranje podatkov zaključilo konec septembra, njihov vnos v državno aplikacijo Ajda pa do 9. oktobra. Ti podatki bodo podlaga za odločanje o morebitnih dodatnih ukrepih.
Na ministrstvu si prizadevajo zagotoviti dodatna sredstva predvsem za kmetije, ki so zaradi dolgotrajne suše utrpele največjo škodo. Preverjajo tudi možnosti delnih predplačil za območja z omejenimi dejavniki kmetovanja.
Posebej pripravljajo ukrepe za blažitev visokih stroškov energentov in gnojil. Za dolgoročno zmanjšanje posledic suše pa napovedujejo poenostavitev postopkov za gradnjo namakalnih sistemov in zadrževalnikov vode.
Kaj to pomeni za kmete?
Zavrnitev predloga Svobode ne pomeni, da so kmetje ostali brez vse državne pomoči. Pomeni pa, da predlagana ureditev hitrega izplačila 30 odstotkov ocenjene škode ni dobila parlamentarne podpore.
Kmetje bodo tako še naprej čakali na rezultate popisa škode in odločitve o dodatnih ukrepih. Kakšni bodo ti ukrepi in kdaj bo pomoč prispela na kmetije, bo odvisno od podatkov, ki jih zbirajo pristojni.
