Celje in slovenski kulturni prostor se poslavljata od enega svojih najbolj prepoznavnih kiparjev. Umrl je akademski kipar in slikar Vasilije Ćetković, bolj znan kot Vasko. Star je bil 88 let.
Žalostno novico je na svoji facebook strani sporočila Mestna občina Celje. Zapisali so, da jih je dosegla vest o smrti Vasilija Ćetkovića, prejemnika zlatega celjskega grba za leto 2011.
»S svojim bogatim umetniškim opusom je pustil neizbrisen pečat tudi v našem mestu,« so poudarili na občini.
Spomnili so tudi na dve njegovi najbolj znani celjski stvaritvi. Na Krekovem trgu stoji kip svetovne popotnice in pisateljice Alme M. Karlin, na Trgu celjskih knezov pa kip znamenitega fotografskega mojstra Josipa Pelikana.
Obe skulpturi sta postali prepoznaven del mestnega jedra in trajen spomin na umetnikovo ustvarjalnost. Na občini so njegovim svojcem, prijateljem in vsem, ki so ga poznali, izrekli iskreno sožalje.
Od Lepenca do Ljubljane
Vasilije Ćetković se je rodil 8. aprila 1938 v Lepencu v Črni gori. Odraščal je v veliki družini, v kateri je bilo kar trinajst otrok. Za umetnost se je navdušil že zgodaj, na to pa je vplival tudi njegov oče, ki je izdeloval kamnite spomenike.
Pri petnajstih letih je zapustil domači kraj in se odpravil na šolanje v Novi Sad. Umetniško znanje je pozneje nabiral tudi v Splitu, študij pa je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tam je leta 1965 diplomiral pri profesorjih Borisu in Zdenku Kalinu.
Dom v okolici Celja
Po koncu študija se je z ženo Ano preselil v okolico Celja. Sprva sta živela v Zadobrovi, pozneje pa v Prekorju, kjer si je umetnik uredil tudi atelje in galerijo. Leta 2000 sta se preselila v Rogaško Slatino.
Njegova prva samostojna razstava je bila leta 1970 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Sledile so številne razstave in umetniška dela, s katerimi je postal prepoznaven doma in v tujini.
Skulpture, ki krasijo slovenska mesta
Vasko je ustvarjal iz najrazličnejših materialov. Delal je z lesom in kamnom, pa tudi z železom, jeklom, steklom in keramiko. Posebej znan je postal po monumentalnih skulpturah, ki še danes krasijo številne javne površine.
Poleg kipov Alme Karlin in Josipa Pelikana v Celju je ustvaril tudi znamenito skulpturo krilatega konja Pegaza v Rogaški Slatini. Njegovo delo je tudi skulptura Ženska na konju v Slovenskih Konjicah, v Velenju pa spomenik rudarjem.
Bil je še ustanovitelj in idejni vodja forme vive v Zrečah.
Priznanja za življenjsko delo
Za svoje delo je prejel številna priznanja. Leta 1974 je dobil Prešernovo nagrado Kulturne skupnosti občine Celje. Leta 2011 mu je pripadel zlati celjski grb, in sicer za življenjski kiparski opus in obsežno ustvarjanje monumentalnih javnih skulptur.
Umetnik, ki ostaja med nami
Javne skulpture imajo posebno lastnost. Ne čakajo v galerijah, ampak so del vsakdana, saj mimo njih hodimo na poti v službo, na sprehod ali na kavo. Prav zato bo Vaskova zapuščina v Celju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Velenju in Zrečah ostala vidna vsak dan.
Kdor se bo v prihodnje sprehodil po Krekovem trgu ali Trgu celjskih knezov, bo ob kipih Alme M. Karlin in Josipa Pelikana lahko pomislil tudi na človeka, ki ju je oblikoval. Šolanje v Novem Sadu, študij v Ljubljani in desetletja ustvarjanja v okolici Celja so se zapisali v kamen, jeklo in druge materiale, ki bodo še dolgo pričali o njegovi ustvarjalnosti.
Vasko je odšel, njegove umetnine pa ostajajo. Za njim žalujejo svojci, prijatelji in vsi, ki so ga poznali ali cenili njegovo delo.
