Nekdanji premier Robert Golob se je odzval na odločitev ustavnega sodišča o obvezni božičnici oziroma zimskem regresu. Poudaril je, da je najpomembnejše, da denar ostaja ljudem. Ob tem pa se ni ustavil le pri božičnici, saj je spregovoril tudi o proračunu, šolstvu in dogajanju okoli imenovanja sodnikov.
»Najpomembnejša je odločitev, da denar ostaja ljudem. Vsi zaposleni, ki so božičnico prejeli, jo bodo lahko obdržali, vse ostalo so pravne nianse, ki pa nimajo na ljudi nobenega učinka,« je dejal Golob.
»Božičnica je tipičen ukrep«
Po njegovih besedah odločitev potrjuje tudi, da je obvezna božičnica skladna z ustavo. Ukrep je označil za pomemben del politike prejšnje vlade. Zaposleni naj bi si namreč tako razdelili del koristi od uspešnega poslovanja podjetij.
»Božičnica je tipičen ukrep, kjer vsi, prav vsi zaposleni dobijo del te uspešnosti.«
Golob je ob tem sedanji vladi očital, da z interventnim zakonom želi pomagati predvsem najbogatejšemu delu prebivalstva. Prejšnja vlada pa je po njegovih besedah poskrbela za širši krog zaposlenih.
Proračun naj bi rezal denar za šolstvo
Nekdanji predsednik vlade je govoril tudi o načrtovanem državnem proračunu za leto 2028. Po njegovih navedbah ta predvideva skoraj desetodstotno zmanjšanje sredstev, potrebnih za delovanje šolstva.
»Namesto da bi povečevali število učiteljev, namesto da bi izboljšali njihove materialne pogoje, vključno s plačami, v resnici proračun reže denar za šolstvo,« je opozoril.
Prepričan je, da s takšnim pristopom ne bo mogoče izboljšati rezultatov slovenskega izobraževalnega sistema. Posebej je izpostavil, da je treba zagotoviti sredstva za plače zaposlenih in zaposliti dodatne učitelje.
Omenil je tudi šolnine, o uvedbi katerih naj bi po njegovih besedah razmišljali nekateri. Njegova ocena je ostra:
»To bi pomenilo dejansko konec javnega šolstva za majhne države, za majhne narode, kot je slovenski. Edini način, da v globalnem svetu obstanemo, je vlaganje v znanje.«
Očitki o posegih v neodvisnost sodstva
Golob je komentiral tudi dogajanje v državnem zboru ob imenovanju vrhovnega sodnika. Omenil je še objave direktorja Urada vlade za komuniciranje na družbenem omrežju X, v katerih naj bi ta žaljivo govoril o sodnikih.
»To, da uradni vladni predstavnik sodnike imenuje podgane, je zame res nekaj nezaslišanega,« je dejal.
Ravnanje koalicije pri imenovanju sodnikov je označil za nevaren precedens. Po njegovih besedah je vladajoča SDS že v prejšnjem mandatu z neimenovanjem tožilcev ovirala delovanje tožilstva. Zdaj naj bi podobno poskušala oslabiti še sodstvo.
»Ljudje so enkrat že rekli ne politični policiji. Prihaja čas, ko bomo najverjetneje morali na referendumu spet reči ne političnemu sodstvu.«
Ob tem se je vrnil tudi k referendumskim odločitvam volivcev. Vladajoči koaliciji je očital, da ne spoštuje njihove volje.
Kaj to pomeni za zaposlene?
Za zaposlene, ki so božičnico že prejeli, je Golobovo sporočilo jasno: denarja po njegovem ne bodo izgubili. Pri tem gre za njegovo razlago odločitve ustavnega sodišča. Podrobnosti in pravne posledice odločitve si je vredno ogledati tudi v uradnih obrazložitvah in poročanju o samem sklepu.
Tema božičnice se očitno ne bo kmalu umirila. Golob je ukrep predstavil kot pomemben del politike prejšnje vlade, zato se bo razprava o njem verjetno nadaljevala tudi v političnem prostoru.
Poleg božičnice je v ospredju še vrsta drugih vprašanj: od financiranja šolstva do imenovanj v sodstvu. Vse našteto je Golob povezal v širšo kritiko dela sedanje vlade. Odzivi koalicije na njegove navedbe v povzetem besedilu niso navedeni.
