Zadeva Black Cube v državnem zboru ne pojenja. DZ je v petek, 23. oktobra 2026, odredil parlamentarno preiskavo, ki sta jo zahtevali Svoboda in Levica. Z njo želita ugotoviti, ali je izraelsko podjetje Black Cube morebiti poskušalo vplivati na izid marčnih parlamentarnih volitev.
To je že druga preiskava v zadevi v dveh dneh. Že v četrtek je DZ na predlog koalicije in stranke Resni.ca odredil parlamentarno preiskovalno komisijo o sumih zlorabe Sove in policije v povezavi z zadevo Black Cube.
Kaj želita raziskati Svoboda in Levica?
Svoboda in Levica želita izvedeti, kdo je izraelskemu podjetju naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi, na primer iz politike in odvetništva. Zanima ju tudi, zakaj so predstavniki Black Cuba obiskali sedež SDS. Preveriti želita še, ali je šlo za poskus vplivanja na izid parlamentarnih volitev 22. marca.
Poslanec Svobode Martin Premk je bil v dodatni obrazložitvi predlagatelja jasen: »Operacija Black Cube je bila nedvomno operacija z namenom vplivanja na volitve.« Po njegovi oceni je šlo za neposreden napad na demokracijo in suverenost države. Označil ga je tudi za enega največjih politično-varnostnih škandalov po osvoboditvi.
Premk je spomnil, da je Sova potrdila prihod predstavnikov Black Cuba v Slovenijo, njihovo identiteto in več obiskov. Dodal pa je: »Ni pa bil do konca ugotovljen še namen samega srečanja z Janezom Janšo. To je ta razlika. Ena osrednjih razlik med političnimi interpretacijami te afere.«
Levica: »Ugrabili ste parlament«
Poslanka Levice Nataša Sukič je spomnila, da je koalicija več mesecev blokirala opozicijsko zahtevo za preiskavo v tej zadevi. Strankam koalicije je očitala: »Vsakič, ko je bila ta tema na mizi, ste raje zrušili delo celotnega parlamenta, kot da bi dopustili, da se preiskovalka sploh vzpostavi. Povedano naravnost, ugrabili ste parlament.«
Koalicija: preiskati je treba tudi vplive na preiskovalne organe
Poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Resni.ce so ob predstavitvi stališč poslanskih skupin poudarili, da je treba preiskati tudi morebitne vplive na delo slovenskih preiskovalnih organov v tej zadevi. Po mnenju koalicije je treba torej preveriti, ali je prišlo do nedopustnega političnega vplivanja na njihovo delo.
V četrtek je DZ odredil še preiskavo, ki so jo zahtevali v Resni.ci, SDS ter NSi, SLS in Fokusu. Ta se nanaša na sum politične zlorabe Sove in policije v povezavi z zadevo Black Cube. Parlamentarna večina bi ob tem preiskovala tudi posredovanje informacij o zadevi javnosti.
»Varnostnih informacij ni dovoljeno predstavljati selektivno,« je opozoril Janez Žakelj (NSi, SLS in Fokus). Kot je pojasnil, lahko na podlagi informacij, ki jih je pridobil pri delu komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, »brez škode potrdim, da tako poročilo Sove v prejšnjem kot v tem mandatu kaže prav na to, da je šlo za zavajajoče interpretacije obstoječih informacij s takrat vladne strani v javnosti. In to ni prav«.
V Resni.ci zagovarjajo, da je treba vse relevantne okoliščine v zadevi Black Cube razjasniti temeljito, nepristransko in z dokazi. Njihov poslanec Nedeljko Todorović je poudaril, da morata biti predmet presoje tako morebitno tuje vmešavanje kot tudi morebitni nedopustni politični vplivi na delo slovenskih državnih organov.
SDS: gre za obračunavanje
V poslanski skupini SDS opozicijsko zahtevo za parlamentarno preiskavo razumejo kot nadaljevanje politične diskreditacije in obračunavanja z največjo vladno stranko. Poslanec Aleš Hojs je opozoril, da je predmet zahteve nedoločen. Po njegovih besedah se namreč v zahtevi za ustanovitev komisije praktično v vsaki točki pojavi beseda »domnevno«.
Še ena preiskava: obvodno financiranje strank
DZ je v petek odredil tudi parlamentarno preiskavo o sumih obvodnega financiranja političnih strank. Zahtevali sta jo Svoboda in Levica. V Svobodi poudarjajo, da preiskava ni uperjena zoper koalicijo.
V SDS pa menijo, da gre za reprizo preiskovalne komisije, ki jo je v prejšnjem mandatu vodila poslanka Svobode Tamara Vonta.
Kaj to pomeni?
V dveh dneh je DZ odredil dve preiskavi v isti zadevi, vsaka pa izhaja iz drugačnega pogleda nanjo. Opozicija v ospredje postavlja vprašanje, kdo je naročil in plačal snemanje ter ali je šlo za vplivanje na volitve. Koalicija pa želi preveriti, ali je bilo nedopustno vplivanje na delo preiskovalnih organov in kako so bile informacije posredovane javnosti. Obe strani se strinjata vsaj v tem, da je treba zadevo razčistiti, v ocenah, kaj je bistvo afere, pa se močno razhajata.
Do končnih ugotovitev je še daleč. Preiskovalne komisije bodo morale šele opraviti svoje delo, zato bo o tem, kdo ima prav, odločalo tisto, kar bodo pokazali dokazi.
