Slovenija bi morala evropsko direktivo o preglednosti plačil prenesti v svojo zakonodajo že do 7. junija 2026, a tega do danes ni storila. Socialni partnerji še vedno čakajo na potezo pristojnega ministrstva, ki zagotavlja, da bo novi osnutek zakona kmalu končan.
Direktiva bi med drugim prinesla obvezno objavo višine osnovne plače ali njenega razpona v oglasih za prosta delovna mesta. Njen glavni cilj je zmanjšati plačno vrzel med spoloma.
Kako se je zgodba začela
Osnutek zakona za prenos direktive v slovenski pravni red je bil pripravljen že v mandatu Luke Mesca, ki je takrat vodil ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM). Februarja so ga poslali v obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS).
ESS je imenoval strokovni odbor za usklajevanje zakona. Ta se je že nekajkrat sestal, nato pa so postopek zaustavile letošnje državnozborske volitve. Odbor je delo prekinil do imenovanja nove vlade.
Odbor se od nastopa nove vlade ni sestal
Od oblikovanja nove vlade so minili že dobri štirje meseci, a se zadeva od takrat ni premaknila nikamor. To je za Forbes Slovenija povedal Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in predsedujoči ESS.
Na ESS so po njegovih besedah v tem času že opozorili na rok in na potrebo po prenosu zakona. Pristojno ministrstvo je po združevanju ministrstev postalo ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ki ga vodi Anže Logar. Strokovnega odbora še ni sklicalo in ni predstavilo predloga.
“V času mandata te vlade se skupina ni sestala niti enkrat,” je dejal Zorko.
Dodal je še: “V tem trenutku nekako čakamo na ta predlog pristojnega ministrstva kot delovno gradivo za sejo odbora. Je pa ministrstvo pristalo na to, da bo dialog potekal, da se bo poskušalo najti rešitve znotraj tega odbora, s katerimi se potem samo še seznani ESS oziroma se še kakšna politična dilema razreši.”
Kaj pravijo na ministrstvu
Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport so potrdili, da so osnutek zakona prejeli. Po njihovih besedah je v končni fazi priprave in bo dokončan do prihodnjega meseca.
Še vedno usklajujejo nekatere končne rešitve glede zadolžitev posameznih organov, ki jih zakon predvideva. “Na ministrstvu smo trenutno v fazi usklajevanja z različnimi deležniki v državni upravi, ki jim bo direktiva nalagala dodatne obveznosti,” so navedli.
Osnutek, ki so ga prejeli od MDDSZEM, po njihovih navedbah ni bistveno odstopal od zahtev evropske direktive. Vanj so vnesli le manjše popravke, katere, pa niso razkrili.
Po trenutnih načrtih bo predlog zakona šel v usklajevanje s socialnimi partnerji na ESS še letos, predvidoma že novembra. Zakon naj bi bil po tej časovnici sprejet v prvem četrtletju prihodnjega leta.
Delodajalci in sindikati vlečejo vsak na svojo stran
Socialnim partnerjem se v dosedanjih razpravah ni uspelo uskladiti. Zorko iz ZSSS pravi, da si “delodajalci želijo minimum od minimuma”, sindikati pa “nekaj več”.
Delodajalci so menili, da so rešitve v osnutku, ki ga je pripravilo Mescovo ministrstvo, presegale minimalne zahteve evropske direktive. Po njihovem bi uvedle nepotrebno in nesorazmerno administrativno, organizacijsko in posledično finančno breme. Opozorili so tudi, da bi ureditev v nekaterih delih posegla v obstoječe plačne sisteme ter v avtonomijo socialnega dialoga in kolektivnega dogovarjanja, je poročala STA.
Sindikati bi pravila še zaostrili. Zavzeli so se za globo za podjetja, ki ugotovljene več kot petodstotne plačne vrzeli ne bi pravočasno odpravila. Zavzeli so se tudi za javno objavo delodajalcev s takšno vrzeljo, saj naj bi bilo le tako v interesu podjetij, da ustrezno ukrepajo. Podjetjem, pri katerih bi več let zapored ugotovili neutemeljeno plačno vrzel ali nespoštovanje načela enakega plačila, bi prepovedali sodelovanje pri javnih naročilih oziroma koncesijsko dejavnost.
Podjetja bi se morala že pripravljati
Dokler direktiva ni prenesena v slovenski pravni red, podjetjem še ni treba ničesar spreminjati. To je pred časom za Forbes Slovenija zatrdila strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik. Kljub temu je podjetjem svetovala, naj se na nova pravila začnejo pripravljati že zdaj. Veljala bodo za vse delodajalce, ne le za večje, kot mnogi mislijo.
“Podjetja se še ne zavedajo, kakšne obveznosti direktiva zanje prinaša. Večina jih čaka zakon, ampak zakon bo verjetno začel veljati 15. dan po objavi in v 14 dneh ne bodo mogla izdelati plačne strukture, ki jo od njih direktiva zahteva. Po mojem mnenju bi vrednotenje že morali začeti,” je dejala Scortegagna Kavčnik.
Slovenija ni edina, ki zamuja
Direktiva EU je začela veljati že leta 2023. Nastala je na podlagi ugotovitev, da je slaba preglednost plačil ena glavnih ovir za odpravo plačne vrzeli med spoloma.
Doslej jo je v celoti preneslo le pet držav članic EU. Rok za prenos je zamudilo 23 od 27 članic, med njimi tudi Slovenija.
Za delavce in iskalce zaposlitve to pomeni, da bo vpogled v plače verjetno še nekaj časa počakal. Če bo šlo po načrtih ministrstva, bi lahko zakon dobili v prvem četrtletju prihodnjega leta. Do takrat pa bo še veliko usklajevanja med delodajalci, sindikati in državo.
