.png)
V nedeljo ob 3. uri bomo urine kazalce spet premaknili za eno uro nazaj. Prehod na zimski čas nam bo tako prinesel uro več spanja, letos pa je pri tem nekaj drugače.
Uro bomo namreč premaknili prej kot v zadnjih letih. Tako zgodnjega premika nazaj nismo zabeležili vse od leta 2014, kar pomeni, da se nekaj podobnega ni zgodilo že 11 let.
Ura več spanja, a tudi krajši dnevi
Dodatna ura v postelji je za marsikoga prijetna novica. Na poletni čas bomo ure znova prestavili zadnjo nedeljo v marcu, do takrat pa nas čakajo zimski dnevi.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da se s premikom ure začenja obdobje krajših ter hladnejših dni, slabšega vremena in upada motivacije za gibanje. Veliko ljudi si v takih razmerah raje privošči udoben kavč kot sprehod.
Dodali so, da se ob spremembi ure spremeni tudi razmerje vseh gibalnih vedenj. Gre za telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje, ki skupaj sestavljajo 24-urno gibalno vedenje v enem dnevu.
Kaj svetuje NIJZ?
Na NIJZ priporočajo, da ljudje ob prehodu na zimski čas jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva. Nižje temperature pa naj premagajo z ustreznimi toplimi oblačili.
Če je dan deževen in zelo mrzel, naj tek in sprehod nadomestijo z gibanjem v zaprtih prostorih. Tako se ritem gibanja ne prekine, tudi če vreme ni naklonjeno.
Zakaj se splača gibati tudi v hladnem
Poudarili so, da redna vadba v hladnem okolju vpliva na izboljšan imunski sistem. To pomeni manjšo možnost za okužbo z nalezljivimi boleznimi.
Hladno vreme med vadbo telo prisili, da dela bolj intenzivno, kar krepi srčno-žilno zdravje. Zimsko gibanje torej ni le stvar poguma, ampak ima tudi konkretne koristi.
Na NIJZ so spomnili še na naraven antidepresiven učinek telesne dejavnosti. Med njo se poveča izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar neposredno izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome sezonske depresije.
Od leta 1983 do danes
V Sloveniji smo urine kazalce začeli premikati leta 1983, s ciljem prihranka energije. Od takrat se dvakrat na leto znova navajamo na nov ritem.
Nasprotniki ukrepa izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi ter slabša njihovo razpoloženje in zdravje. Razprav o smiselnosti premikanja torej ne manjka.
Evropska komisija je leta 2019 sicer predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021. Odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, je prepustila državam članicam.
Te dogovora še niso dosegle, zato v veljavi ostaja stari sistem. Tudi letos bomo torej ure premaknili po običajnem postopku.
Kaj to pomeni za vas?
V praksi to pomeni, da boste v nedeljo ob 3. uri kazalce pomaknili nazaj in dobili uro več spanja. Večina današnjih naprav uro prestavi samodejno, pri urah na steni ali v avtomobilu pa boste morali poskrbeti sami.
Pametno je, da si dodatno uro izkoristite premišljeno. Jutranja svetloba in kratek sprehod bosta dober začetek zimskega obdobja, ki ga po navedbah NIJZ zaznamujeta krajši dnevi in upad motivacije za gibanje.
Če vas zjutraj preseneti dež ali hud mraz, se premaknite v zaprt prostor. Pomembno je, da gibanje ostane del vsakdana, saj ima po navedbah NIJZ pozitiven vpliv na imunski sistem, srce in razpoloženje.
Do ponovnega premika na poletni čas, zadnjo nedeljo v marcu, nas torej čakajo mesci, ko bo treba nekoliko več truda vložiti v aktiven življenjski slog. Pomagajo lahko že majhne spremembe v vsakodnevni rutini.
