JANŠEV GOVOR PREKINILI PROTESTNI VZKLIKI! PREMIER PRED MNOŽICO SPREGOVORIL O VELIKIH ZMOTAH – Poglejte, kaj se je dogajalo v Kopru! (VIDEO)

Državna proslava ob dnevu suverenosti v Kopru ni minila povsem mirno. Med govorom predsednika vlade Janeza Janše so se slišali žvižgi in vzkliki, policija pa je ukrepala in trem kršiteljem izdala plačilne naloge.

Dan suverenosti praznujemo od leta 2015, in sicer v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije leta 1991. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je Luko Koper zapustila zadnja ladja z vojaki agresorske JLA. Ta je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi samostojnosti 26. junija 1991, čemur je sledilo deset dni spopadov.

Kaj je sporočila policija

Kot so sporočili s Policijske uprave Koper, so policisti na podlagi Zakona o javnih zbiranjih zagotavljali javni red in mir ter varnost udeležencev prireditve. Po njihovih navedbah je skupina med 11.17 in 11.29 motila potek prireditve. Sprva je štela okoli 20 oseb, nato pa med 40 in 50.

„Med 11.17 in 11.29 je skupina sprva 20 oseb, v nadaljevanju pa med 40 in 50 oseb z žvižganjem, vpitjem in povzročanjem hrupa motila potek javne prireditve. Ker gre za ravnanje, ki je po Zakonu o javnih zbiranjih prepovedano, so policisti zoper kršitelje ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi. Z opozorili in ukazi so vzpostavili javni red in mir ter preprečili nadaljnje motenje prireditve,“ so zapisali.

Policisti so na kraju ugotovili identiteto treh kršiteljev. Zaradi kršitve 23. člena Zakona o javnih zbiranjih v zvezi s 7. točko prvega odstavka 38. člena istega zakona so jim izdali plačilne naloge. Dvema od njih so izdali še plačilni nalog zaradi kršitve tretjega odstavka 21. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru.

Policija zbiranje obvestil in dokazov za ugotovitev identitete drugih oseb, ki so sodelovale pri kršitvah, nadaljuje. Izvedla bo tudi ustrezne prekrškovne postopke. Pri ukrepanju niso uporabili prisilnih sredstev. Dovoljenje za prireditev je izdala Upravna enota Koper.

Kaj je povedal Janša

Osamosvojitev Slovenije pred 35 leti je po besedah Janeza Janše rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. Kot najpomembnejše razloge za zmago v vojni za Slovenijo je izpostavil jasen politični cilj, podprt z enotnostjo naroda in plebiscitnim rezultatom. Dodal je še pravočasne priprave na obrambo, dobre informacije o nasprotniku, human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh ter dobro organizacijo civilne obrambe ob močnejšem nasprotniku.

„Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta,“ je dejal Janša.

Spomnil je, da smo v prvih letih samostojnosti sanjali, da bomo postali druga Švica. Naštel je članstva v ZN, EU, evropski denarni uniji, zvezi Nato, OECD in Mediteranski uniji. Nato pa je po njegovih besedah sledil drugi polčas, ki so ga zaznamovala leta izgubljenih priložnosti ter delanja in popravljanja velikih napak.

Opozoril je, da smo danes tam, kjer smo bili leta 2008, torej na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja. Izziv, pred katerim stojimo Slovenci, je po njegovih besedah odprava zablod drugega polčasa in nov zalet, in to kljub bistveno bolj zahtevnemu mednarodnemu okolju.

Janša je spomnil tudi na 26. oktober 1991, ko so se v Kopru zbrali in proslavljali umik zadnjega pripadnika agresorske vojske. Večina je verjela, da je sprememba trajna. „Zelo smo se motili,“ je nadaljeval. Po njegovih besedah so nekateri z monopoli v šolstvu, medijih in kulturnih ustanovah, s financiranjem jugonostalgije, s smešenjem vrednot osamosvojitve in z omalovaževanjem dosežkov osamosvojitvene generacije razkrajali vrednote.

Omenil je tudi ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve, odškodnine za izbrisane, oviranje izdaje mrliških listov za pobite med in po drugi svetovni vojni ter finančno podporo za ilegalne migrante, ki da je višja od večine pokojnin. Za našo dolžnost je označil, da prihodnjim generacijam zapustimo več svobode, veselja do življenja, varnosti, priložnosti in miru, kot smo jih podedovali sami.

Odzivi politikov

Predsednik DZ Zoran Stevanović je dejal, da sanja o tem, da bi se takih proslav udeležili tako predsednica kot predstavniki vlade in vseh političnih strank. Protesti ga po njegovih besedah niso posebej zmotili.

Med zbranimi na Ukmarjevem trgu je bil tudi nekdanji minister za informiranje in nekdanji evropski poslanec Jelko Kacin, ki je bil navzoč tudi ob odhodu zadnje ladje leta 1991. O protestih je dejal: „Borili smo se za demokratizacijo. Iz enoumja enopartijskega jugoslovanskega sistema smo postali zahodna demokracija. Borili smo se za to, da lahko ti razgrajajo.“ Poudaril je, da je predsednik vlade kljub motnjam govor izpeljal do konca.

V Svobodi so ocenili, da so proslavo zaznamovali „mlačni aplavzi, številni prazni stoli in glasni žvižgi domačinov“. Kritizirali so tudi odziv oblasti na protest. Podpredsednik SDS Aleš Hojs je na omrežju X udeležence protesta označil za „horde“ in zagovarjal uporabo vodnega topa. Sookordinatorica Levice Asta Vrečko je opozorila, da takšne izjave pomenijo zastraševanje vseh, ki si upajo izraziti nestrinjanje z oblastjo.

Politični spori pred proslavo

Priprave na letošnjo proslavo so zasenčili politični spori o razlagi zgodovinskih dejstev iz časa osamosvajanja. Zaradi njih se je ni udeležila opozicija. Udeležbo je zaradi nestrinjanja s potezami vlade odpovedala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med razlogi je izpostavila preimenovanje praznika, kar ostro nasprotujejo tudi v opozicijskih Svobodi, Levici in SD.

Poleg večine ministrov aktualne vlade so se proslave udeležili tudi nekateri predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni premier Lojze Peterle ter ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek.

Pirc Musarjeva je v poslanici zapisala, da je bila pot do samostojnosti polna tveganj in preizkušenj. Izpostavila je tudi, da ni prav, da se iz proslave izključi praporščake Zveze borcev za vrednote NOB. Poudarila je, da smo povezani kot narod močnejši, „to pa ne zahteva enakih pogledov, temveč pripravljenost poslušati, sodelovati in spoštovati drug drugega“.