.png)
Predvolilna kampanja za lokalne volitve v Ljubljani je vstopila v drugi teden, med vodilnimi kandidati za župana pa so velike razlike v pripravljenosti. Nekateri so objavili obsežen program, drugi le nekaj strani ali še to ne.
Nekateri glavni pretendenti svojega celotnega predvolilnega programa še niso objavili, zato se odpira vprašanje, ali podcenjujejo volivce. Podobno se je zgodilo pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami, ko največja stranka Gibanje Svoboda niti tik pred volilnim dnem ni objavila svojih predvolilnih zavez.
Kdo ima kakšen program?
Aktualni župan Zoran Janković programa na uradni strani ni osvežil. Nazadnje je objavljen za obdobje med 2022 in 2026, zato so pri analizi upoštevali koncept Vizija 2025: Supermesto. Ima 25 strani, Ljubljančani pa so ga že poleti dobili v nabiralnik. Zanj so pred dnevi prejeli najvišje strokovno priznanje s področja urbanizma pri nas, osredotoča pa se na podnebne spremembe, dostopnost in kakovostno mestno podobo.
Anton Rop je pripravil 42-stranski program, podkrepljen z ekonomskimi in energetskimi analizami. Objavljen je na strani liste Ljubljana smo vsi, ki jo ima skupaj z Urško Klakočar Zupančič. Njegove prioritete so promet, stanovanja, javni prostor, zdravje in mladi.
Luka Mesec in njegova stranka Levica programa nista objavila. Na spletni strani je naštel le nekaj iztočnic v skupni dolžini dveh strani: cenovno dostopnost, skupno vodenje mesta, pretočno prestolnico in varnost. Za vsak izziv ponudi en ukrep.
Klemen Boštjančič je izseke iz programa sprva razkril le na družbenem omrežju, zdaj pa ima tudi spletno stran s petimi stranmi zavez. Njegovi stebri so varnost, stanovanjska politika, promet, zdravstvo, participativni proračun in učinkovitost mestne uprave.
Stanovanja: kje so si kandidati blizu?
Vsi kot enega ključnih izzivov prepoznavajo stanovanjsko stisko. Janković obljublja gradnjo novih sosesk, 45.000 novih, večinoma tržnih stanovanj, njihovo večjo dostopnost za mlade in podvojitev stanovanjskega fonda. Podobno zagovarja Rop.
Boštjančič predlaga kadrovska stanovanja, omejitev dobičkov pri gradnji in najemna stanovanja po dunajskem modelu. Rop pa Dunaj postavlja kot cilj, ki ga mora Ljubljana preseči v kakovosti življenja. Boštjančič in Rop oba načrtujeta javno-zasebna partnerstva pri gradnji ter aktivacijo občinskih in državnih zemljišč.
Mesec kot glavni ukrep za dostopnost stanovanj predlaga omejitev storitve Airbnb na 60 dni letno. Podpirata ga Boštjančič in Rop, Mesec pa napoveduje strog nadzor. Janković omenja regulacijo kratkoročnega oddajanja, a nič več.
Idejo 15-minutnega mesta podpirajo vsi razen Boštjančiča. To je urbanistični model, v katerem so vsakodnevne storitve (trgovine, šole, zdravstvo, delovna mesta, parki in kultura) prebivalcem dostopne v največ 15 minutah hoje ali vožnje s kolesom. Boštjančič se podobno zavzema za infrastrukturo ob novogradnjah, kot so vrtci, šole in parki.
Promet in zelenje
Vsi kandidati zagovarjajo krepitev parkirišč P+R. Janković, Rop in Mesec dodajajo še rumene pasove, Boštjančič in Mesec pa predlagata nočne avtobusne linije.
Janković zagovarja baterijske tramvaje BRT, Boštjančič razmišlja o hitrem tramvaju po mestni železnici. Tudi Rop predvideva tramvaj, vendar glavno vlogo daje železnici, avtobusne povezave pa jo zgolj dopolnjujejo. Mesec si zamišlja brezplačni javni prevoz po vpadnicah.
Pri zelenju in podnebni odpornosti Janković izpostavlja odstotek več zelenih površin, nove parke in zelene kline, pasove narave od obrobja proti središču. Na to se osredotočata tudi Mesec in Rop.
Več demokracije in varnosti
Na večjo vključenost občanov prisegajo vsi trije Jankovićevi izzivalci. Boštjančič bi sredstva participativnega proračuna dvignil z 0,15 na en odstotek. Rop bi ga razširil in okrepil četrtne skupnosti, Mesec pa bi zadnjim namenil pet odstotkov glavnega proračuna.
Rop bi javnost vključeval že v pripravo predlogov, pri zahtevnejših vprašanjih bi uvedel občanske zbore, pri večjih projektih pa pregled porabe javnega denarja in objavo lobističnih stikov z mestnimi predstavniki.
Boštjančič in Mesec sta našla stično točko pri uživanju drog v javnosti, zlasti pri vzpostavitvi varnih sob. Njuna protikandidata se te problematike ne dotikata.
Varnost je najbolj v ospredju pri Boštjančiču. Predvideva nočne obhode redarjev, več javne razsvetljave na temnih točkah, preprečevanje agresivnega beračenja in grafitiranja, ukrepanje ob nasilju in preprodaji drog, umik odvisnikov z ulice s pomočjo več policistov in redarjev ter urejanje brezdomstva. Drugi se z varnostjo ne ukvarjajo.
Konkretni projekti in posebnosti
Janković je usmerjen v konkretne projekte. Napoveduje novo naselje v Stanežičah s 7000 stanovanji, šolo in vrtcem, center za zaščito in reševanje ter novo Remizo, njeno sedanje območje pa bi spremenil v park in bloke. Obljublja tudi ureditev nabrežja Ljubljanice, možnost kopanja v njej, krožno plovbo z ladjicami in male hidroelektrarne.
Načrtuje še kino v podhodu Ajdovščina, center za demenco, nove tržnice in vrtičkarska območja, pokrito smučišče v Podutiku ter nova zdravstvena domova na Metelkovi in Jaršah.
Rop zagovarja razvoj delovnih mest in javnih ustanov tudi v sosednjih občinah. Na javne stavbe bi namestil sončne elektrarne, spodbujal proizvodnjo biometana iz odpadkov ter preveril potencial rečne toplotne črpalke na Ljubljanici. Elektrificiral bi avtobuse, preučil zaračunavanje vstopa neelektričnih vozil v središče in razvijal stanovanjske zadruge.
Edini med kandidati omenja korupcijo:
»Ljubljana je v zadnjem času varnostno ogrožena in ogrožena od kriminala in korupcije.«
Prepričan je, da pri odločanju ne smejo imeti največjega vpliva tisti, ki imajo največ kapitala, najboljše povezave ali najlažji dostop do odločevalcev. Posebej izpostavlja otroke, ki potrebujejo več igrišč in brezplačnih programov. Napoveduje tudi program prva priložnost s plačanimi praksami, pripravništvi in delom za mlade. Pri zdravstvu predvideva večjo dostopnost zdravnikov, krepitev preventive in duševnega zdravja.
Boštjančič razmišlja o novem zdravstvenem centru ob obvoznici in potencialni selitvi UKC nekam ob njo. Nasprotuje širitvi plačljivih parkirišč, zavzema pa se za gradnjo cenovno dostopnih garažnih hiš.
Med Meščevimi ukrepi najbolj izstopa brezplačni vrtec za vse že v prvem letu mandata. Nocoj organizira programsko konferenco, na kateri bo predstavil svoje usmeritve na stanovanjskem področju.
Kdo je čigav »satelit«?
Ocene, da Mesec in Boštjančič zagotavljata vnovično izvolitev aktualnega župana, so obravnavali tudi v oddaji V središču. Anton Rop pravi, da mu je Boštjančič prepisal del programa, hkrati pa prihaja do obtožb, da je Boštjančič satelit Zorana Jankovića.
Gibanje Svoboda, za katero kandidira Boštjančič, je Jankovićevi listi za mestni svet med drugim »posodilo« dva poslanca: Lenarta Žavbija in Dušana Vujanovića. Teoriji, da Boštjančič omogoča Jankovićevo izvolitev, v prid govori tudi to, da Rop in Mesec v programu kritizirata dosedanji način vodenja občine, medtem ko se Boštjančič temu izogne in se naslanja na ukrepe brez obračuna s preteklostjo.
Rop pravi, da se občina ne sme več upravljati kot projekt enega človeka, Mesec pa poziva k prehodu od enega človeka k mestu, ki ga vodijo skupaj. Boštjančič je okrcal domnevno uvedbo dunajskega modela neprofitnih javnih stanovanj, s katero se hvali Mesec, saj takšnega modela cenovno dostopnih stanovanj pri nas nimamo.
Kandidati so si očitali tudi prepisovanje programa. Umetna inteligenca tega ni zaznala, ocenila pa je, da sta Boštjančičev in Ropov program dobro strukturirana.
