.png)
V slovenskem šolstvu se zaostrujejo nesoglasja zaradi napovedanih sprememb. Dodatno olje na ogenj je prilila državna sekretarka Mojca Škrinjar, ki je na omrežju X ostro napadla Amnesty International Slovenije, ker se je ta vključila v razpravo o šolski reformi.
Škrinjar je nekdanja poslanka SDS, zdaj pa državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino. Njen zapis je hitro opozoril nase, saj je besede izbrala zelo ostro.
Kaj se dogaja v šolstvu?
Ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Boruta Rončevića pripravlja spremembe, ki dvigujejo prah. Zaposleni opozarjajo na morebitna odpuščanja, posege v plačno reformo in izključevanje sindikata iz odločanja.
Pri tako obsežnih temah, kot je šolstvo, so v razpravo običajno vključeni različni deležniki: sindikati, strokovnjaki, starši in civilna družba. Prav zato je vprašanje, kdo sedi za mizo, skoraj tako pomembno kot vsebina sama.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je zato začel zbirati podpise. Ti so naperjeni proti morebitnemu odpuščanju, prekinitvi plačne reforme, zmanjšanju vpliva zaposlenih v svetih zavodov in izključevanju sindikata iz priprave šolske reforme.
Podpisovanje je potekalo od 12. do 23. oktobra.
»Negativen in celo žaljiv odnos«
V peticiji so zapisali, da ni več mogoče spregledati odnosa oblasti do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Ocenjujejo ga kot negativnega in celo žaljivega.
Prepričani so tudi, da želi vlada oslabiti položaj sindikata. Po njihovem ga želi izriniti iz vloge sogovornika pri oblikovanju šolskih politik.
Bodo učitelji ostali brez dogovorjenih zvišanj plač?
V Svizu opozarjajo, da je iz proračunskih dokumentov za prihodnje leto razvidno približno petodstotno zmanjšanje mase plač v javnem sektorju. Poudarjajo pa, da morata biti v skladu s podpisanim plačnim dogovorom izvedeni še dve zvišanji plač.
Od vlade zato zahtevajo jasno zagotovilo, da bo dogovor spoštovala. Plačna reforma je za zaposlene pomembna, ker vpliva na to, kako je vrednoteno njihovo delo.
Skrbi jih tudi, da bi država prihranke iskala s povečanjem tedenske učne obveznosti učiteljev. Ta pomeni število ur, ki jih mora učitelj opraviti v enem tednu, višja obveznost pa v praksi pomeni več dela.
Nasprotujejo še predlogu, po katerem bi se število predstavnikov zaposlenih v svetih šol in vrtcev zmanjšalo s petih na tri. Sveti zavodov so organi upravljanja, zato manj predstavnikov zaposlenih pomeni manj glasov pri pomembnih odločitvah.
Amnesty z ločenim pozivom
Medtem ko je Sviz zbiral podpise proti napovedanim ukrepom, je prek Amnesty International Slovenije potekal ločen javni poziv. Pozival je k strokovni, vključujoči in pregledni pripravi šolske reforme.
Amnesty International je sicer mednarodna organizacija, ki je znana po zavzemanju za človekove pravice.
Prav to je zmotilo Mojco Škrinjar. Na omrežju X se je ostro odzvala na sodelovanje človekoljubne organizacije pri razpravi o slovenskem šolstvu.
»Prav slišim, da slovenska Amnesty International zbira podpise proti Borutu Rončeviću???«
Tako se je vprašala državna sekretarka. Nato je nadaljevala z očitki:
»Kaj če bi vas brigale raje uboge sirote v Ukrajini pa Nigeriji? Pa kamenjane ženske v Iranu pa deklice v Afganistanu, ki ne smejo v šolo? Nenazadnje bi iz vaše druščine kdo lahko pomagal revnim upokojencem.«
Svoje sporočilo je sklenila z besedami: »Sramota od sramote ste, če je to res!«
Kaj to pomeni za bralce?
Spremembe v šolstvu se tičejo širokega kroga ljudi. Zadevajo učitelje in druge zaposlene v vzgoji in izobraževanju, pa tudi starše in učence. Zato razprava o tem, kdo in kako sodeluje pri pripravi reforme, ni zanimiva le za sindikate.
Na eni strani so zahteve sindikata po spoštovanju plačnega dogovora in ohranitvi vloge pri odločanju. Na drugi strani je ministrstvo, ki pripravlja spremembe. Državna sekretarka pa je s svojim zapisom razpravo dodatno zaostrila.
Kako se bodo na očitke odzvali v Amnesty International Slovenije, v izvirnem zapisu ni navedeno. Prav tako ni znano, kakšne bodo končne rešitve šolske reforme. Razprava pa je očitno šele na začetku.
Kdor želi biti na tekočem, naj spremlja uradna sporočila ministrstva in sindikata ter primerja, kaj posamezna stran dejansko predlaga. Starši in zaposleni se lahko o dogajanju pozanimajo tudi neposredno v svojem vrtcu ali šoli, kjer jim bodo lahko povedali, kako se spremembe dotikajo vsakdana.
