.png)
Načrtovana hidroelektrarna Mokrice tik ob meji med Slovenijo in Hrvaško ima na hrvaški strani očitno resnega nasprotnika. Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod s projektom ne soglaša.
Svoje stališče so zapisali v dopisu, ki so ga poslali slovenskemu ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Gre torej za uraden odziv države, ne le za mnenje posameznikov ali okoljskih skupin.
Kaj so sporočili iz Zagreba
Izgradnja Mokric bi po mnenju hrvaškega ministrstva pomenila tveganje za poslabšanje stanja površinskih in podzemnih voda na Hrvaškem. Gre za območje dolvodno od načrtovanega jezu, so med drugim napisali v dopisu slovenskemu MOP.
Z drugimi besedami: hrvaška stran se ne boji le tega, kar bi se dogajalo neposredno ob jezu, ampak predvsem posledic, ki bi jih čutili nižje ob toku. Dolvodno pomeni tam, kamor voda priteče, ko že prepotuje mimo objekta.
Dopis je naslovljen na slovensko ministrstvo za okolje in prostor, ki je v takšnih postopkih pomemben naslovnik pripomb. Zato ima sporočilo iz Zagreba precejšnjo težo.
Zakaj so te vode tako pomembne
Površinske in podzemne vode so dva povezana dela istega sistema. Kar se zgodi z reko ali drugim vodnim tokom, lahko vpliva tudi na to, kaj je pod zemljo. Zato se pri velikih posegih, kot je gradnja jezu, okoljska vprašanja pogosto odprejo že zelo zgodaj.
Jezovi in akumulacije namreč na splošno spreminjajo način, kako voda teče, kako se zadržuje in kako se polni podtalnica. Kakšen bi bil dejanski učinek posamezne hidroelektrarne, pa je običajno stvar podrobnih strokovnih presoj, ne ugibanj.
Podzemne vode so v marsikateri državi tudi pomemben vir pitne vode, zato so odzivi na tveganja zanje običajno hitri in odločni. Hrvaško ministrstvo je v svojem dopisu opozorilo prav na tveganje za stanje voda, kar je razumljiv razlog za pomisleke.
Pri tem je pomembno razlikovati med opozorilom in dokončno odločitvijo. Dopis izraža nesoglasje in opozarja na tveganja, ni pa pokazatelj, kako se bo zgodba končala.
Meja, ki ne ustavi vode
Mokrice so načrtovane tik ob meji, zato se projekt ne tiče samo ene države. Vode ne poznajo državnih meja, vpliv posega na eni strani lahko zato občutijo tudi na drugi.
Prav zato so pri čezmejno občutljivih projektih običajno predvidena obveščanja in posvetovanja med sosednjimi državami. Dopis hrvaškega ministrstva lahko razumemo kot del takšne izmenjave stališč.
Hrvaška stran je jasno povedala, kje vidi težavo: v tveganju za poslabšanje stanja površinskih in podzemnih voda dolvodno od jezu.
Kaj to pomeni za bralce
Za prebivalce obeh držav je to predvsem opomnik, da energetski projekti nikoli niso samo energetski. Hidroelektrarne so lahko vir obnovljive energije, hkrati pa zahtevajo skrbno presojo vplivov na vodo, naravo in ljudi, ki so od nje odvisni.
Kdor živi ob reki ali v bližini načrtovanih posegov, lahko stanje spremlja prek javnih razprav in objav pristojnih ministrstev. Takšni postopki so običajno odprti za pripombe, odzivi sosednjih držav pa so del tega procesa.
Kako se bo na dopis odzvala slovenska stran in kako bo projekt potekal naprej, iz razpoložljivih podatkov ni znano. Zagotovo pa bo vprašanje Mokric še vzbujalo pozornost, saj gre za temo, ki povezuje okolje, politiko in vsakdanjo skrb za vodo.
Ostaja torej odprto, ali bosta državi našli skupen jezik. Ena stvar je že zdaj jasna: hrvaško ministrstvo s projektom ne soglaša in svoje nasprotovanje utemeljuje s tveganji za površinske in podzemne vode na Hrvaškem.
Spremljajte nadaljnji razvoj dogodkov. Če bo prišlo do novih odzivov ali odločitev, bomo o njih poročali.
