Premier Janez Janša je na omrežju X poudaril, da zahteva po izročitvi arhivov Udbe in drugih nekdanjih služb SFRJ, ki se nanašajo na Slovenijo, ni nič novega. Po njegovih besedah gre za uresničevanje sporazuma o nasledstvu. S tem je pogojeval tudi podporo napredku Srbije na poti v Evropsko unijo.
V Beogradu medtem trdijo, da so bili ti arhivi uničeni med napadi Nata leta 1999. Spor o tem, kje je gradivo in ali sploh še obstaja, tako ostaja odprt.
„Ta zahteva ni nič novega. V času vseh vlad pod vodstvom SDS smo to zahtevali. Srbija je to tudi obljubila. Gre za sporazum o sukcesiji,“ je zapisal Janez Janša.
Ocenil je tudi, da so „povsem nasprotno levičarske vlade RS naredile vse, da arhivi ostanejo v Beogradu“. Po njegovem mnenju so v zameno za ta „spregled“ Srbiji prepuščale tudi veliko ostalega iz sporazuma o nasledstvu.
Izvor: 24ur.com
Po zmagi Študentske liste: Slovenija bo čakala na arhive
Povod za objavo so bile nedeljske predčasne parlamentarne volitve v Srbiji, na katerih je prepričljivo zmagala Študentska lista. Janša je zapisal, da bodo „eventualno odločitev novih oblasti v Srbiji za pospešitev pogajanj za vstop v EU pozdravili“.
A takoj je dodal pogoj: „Vendar ne bomo dali soglasja za kakršenkoli napredek, dokler Srbija ne izroči Sloveniji vseh arhivov Udbe, SDV, JLA, ZSNZ in ostalih nekdanjih služb SFRJ, ki se nanašajo na Slovenijo.“
Izvor: 24ur.com
Kaj pravi direktor Arhiva Republike Slovenije?
Direktor Arhiva Republike Slovenije Andrej Nared je v torkovih Odmevih na Televiziji Slovenija pojasnil, da so pred leti od Srbije dobili uradni odgovor. Gradivo zveznega sekretariata za notranje zadeve, pod katerega je sodila Služba državne varnosti oziroma Udba, naj bi bilo uničeno ali zelo poškodovano. To naj bi se zgodilo pri bombardiranju stavbe notranjega ministrstva v Beogradu ob Natovih napadih leta 1999. Gradivo bi sicer moralo biti v Arhivu Jugoslavije.
„Odgovor je bil, da je bilo gradivo, konkretno pet arhivskih fondov, pet sklopov gradiva, uničeno oziroma zelo poškodovano ob bombardiranju stavbe ministrstva za notranje zadeve v Beogradu ob Natovih napadih leta 1999. To je edina uradna informacija, s katero v arhivih razpolagamo. Dejansko mi do gradiva zveznega sekretariata za notranje zadeve do zdaj še nismo mogli dostopati.“
Izvor: 24ur.com
Nared je omenil tudi vojaški arhiv. Po podatkih, ki jih je dobil od kolega, je v fondu varnostno-brezbednostne agencije, torej neke varnostne agencije, ohranjenih okoli 146 škatel. Slovenska stran jih je pregledala.
„Vendar tam ni kaj posebno veliko gradiva, ki bi se nanašalo na Slovenijo. Sploh pa ne tako zanimivega, kot bi si želeli ali pa kot je omenil Igor Omerza,“ je dejal Nared.
Izvor: 24ur.com
Kaj bi arhivi lahko razkrili?
Pisatelj in raziskovalec Igor Omerza meni, da bi arhivi lahko razkrili lokacije ubitih v povojnih pobojih. Osvetlili bi lahko tudi ozadje afere JBTZ ter morebitne sodelavce obveščevalnih služb SFRJ. Prav zato je vprašanje arhivov za mnoge še vedno tako občutljivo.
Sporazum o nasledstvu in odprta vprašanja
Vprašanje arhivov ureja priloga D sporazuma o nasledstvu po nekdanji skupni državi, ki je začel veljati leta 2004. Ob letošnji 25. obletnici podpisa sporazuma je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve opozorilo, da po relativno majhnem napredku v zadnjih letih ostaja še veliko odprtih vprašanj. Med pomembnejšimi je izpostavilo tudi vračanje arhivskega gradiva.
Janševa izjava pomeni, da Slovenija arhive povezuje s srbskim približevanjem Evropski uniji. Soglasje posamezne države članice je pri širitvi običajno pomembno, zato lahko tak pogoj vpliva na tempo pogajanj. Kako se bo zgodba razpletla, bo odvisno od odziva novih oblasti v Beogradu.
Za zdaj sta si strani nasprotni. Slovenija vztraja pri izročitvi vseh arhivov, ki se nanašajo nanjo, v Beogradu pa trdijo, da so bili ti uničeni leta 1999. Hkrati pa ostaja vprašanje, koliko gradiva je sploh še ohranjenega in kaj bi v njem našli.
.png)
