.png)
Več kot 700 tisoč evrov dodatnih plačil zahteva izvajalec v zvezi s predstavitveno vožnjo nekdanjega premierja Roberta Goloba in ministrice Alenke Bratušek po drugem tiru. Zadeva je močno razburila javnost, saj znova odpira vprašanje, kako država nadzoruje milijonske izdatke in kdo zanje odgovarja.
Gospodinjstva medtem vsak mesec občutijo stroške hrane, elektrike in ogrevanja, zato so novice o spornih izdatkih še bolj pod drobnogledom.
Izvor: portal-os.si
Vožnja tik pred volitvami
Robert Golob in Alenka Bratušek sta se 11. marca 2026, tik pred parlamentarnimi volitvami, z izrednim vlakom peljala po takrat še nedokončanem drugem tiru med Divačo in Koprom.
Oktobra je nato odjeknila informacija, da izvajalec zaradi zagotavljanja prevoznosti proge zahteva več kot 700.000 evrov dodatnih plačil. Po pojasnilih družbe 2TDK se približno 55.800 evrov zahtevka nanaša na začasno ustavitev del, dodatnih 652.000 evrov pa na pospešitev dokončanja del na tirih.
Pomembna razlika: gre za zahtevek, katerega upravičenost še ni dokončno potrjena, ne za dokazano izplačan strošek. Nekdanja ministrica Bratušek očitke zavrača in vztraja, da so zahtevki neutemeljeni. Družba 2TDK je njihov obstoj potrdila in napovedala popravek medijskega poročanja, ki je po njeni oceni napačno povzelo njena pojasnila.
Skoraj 50.000 vozovnic za isti denar
Ostro se je odzval minister za gospodarstvo Anže Logar. Po njegovem izračunu bi bilo za približno 714.000 evrov mogoče kupiti kar 49.600 običajnih železniških vozovnic med Ljubljano in Koprom.
Oglasili so se tudi Demokrati: “Alenka Bratušek brez težav spregleda kakšno ničlo in zapravi več kot 700.000 evrov davkoplačevalskega denarja za lastno kampanjo. Ko pa želimo mi znižati davke in razbremeniti ljudi, da bi jim od pošteno zasluženega denarja ostalo več v denarnicah, je prav Alenka Bratušek ena najglasnejših nasprotnic Zakona za razvoj. Očitno je pomembno, za čigavo denarnico gre.”
Logar dogodek označuje za predvolilno promocijo na račun javnih sredstev in zahteva preveritev nastalih stroškov. Odpira se ključno vprašanje: koliko dodatnih stroškov je dejansko nastalo zaradi predstavitvene vožnje in koliko bi jih izvajalec imel tudi brez nje?
Litijska: 7,7 milijona evrov za stavbo
Drugi tir ni edina zgodba o porabi javnih sredstev, ki je v zadnjih letih sprožila vprašanja. Država je konec leta 2023 za stavbo na Litijski cesti v Ljubljani odštela približno 7,7 milijona evrov.
Poznejša cenitev je njeno vrednost ob nakupu ocenila na šest milijonov evrov. Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti pri zagotavljanju proračunskega denarja, Nacionalni preiskovalni urad pa je zaradi suma kaznivih dejanj vložil ovadbe. Primer je imel tudi politične posledice: s položaja je odstopila tedanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.
Računalniška afera: 6,4 milijona evrov
Veliko pozornosti je pritegnil tudi nakup 13.000 prenosnih računalnikov v času, ko je ministrstvo za digitalno preobrazbo vodila Emilija Stojmenova Duh. Vrednost nakupa je znašala približno 6,4 milijona evrov.
Oktobra 2026 je Nacionalni preiskovalni urad vložil kazensko ovadbo zoper tri osumljence zaradi suma oškodovanja javnih sredstev. Preiskovalci med drugim preverjajo domnevno nepravilno povečanje vrednosti naročila.
Vložene ovadbe same po sebi še ne pomenijo ugotovljene kazenske odgovornosti, kažejo pa, da vprašanja o zakonitosti porabe denarja še zdaleč niso zaključena.
Nadzornica javnih financ pod ognjem
Posebno pozornost zbuja to, da Alenka Bratušek, nekdanja infrastrukturna ministrica, danes predseduje parlamentarni Komisiji za nadzor javnih financ. Prav to je sprožilo ostre politične odzive.
Logar ji očita, da naj bi se z javnim denarjem financirala predvolilna promocija, Bratuškova pa očitke zavrača. Odgovor na vprašanje, ali je prišlo do neupravičene porabe, bo zato moral temeljiti na dokumentaciji, preveritvi zahtevkov in ugotovitvah pristojnih institucij.
Bo Skok prinesel učinkovitejši pregon?
Državni zbor je septembra sprejel zakon o Skoku, s katerim želi nova vlada okrepiti pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon predvideva preoblikovanje specializiranega tožilstva in ustanovitev specializiranega sodišča.
Podporniki pričakujejo hitrejše in učinkovitejše postopke, del pravosodne stroke in opozicije pa opozarja na tveganje političnega vpliva na pregon. Predvidena je tudi nadaljnja reforma kazenskega postopka.
Primeri drugega tira, Litijske in računalnikov kažejo, kako pomembni so pregledna poraba, učinkovit nadzor in pravočasno ugotavljanje odgovornosti. Davkoplačevalci imajo pravico vedeti, za kaj se porablja njihov denar, zakaj nastajajo dodatni stroški in kdo sprejema odločitve.
Pri tem bi moralo veljati eno samo pravilo: vsak utemeljen sum zlorabe je treba temeljito in nepristransko preiskati, ne glede na politično pripadnost vpletenih.
