.png)
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec o referendumu o drugem bloku jedrske elektrarne ne vidi smisla. V državnem zboru je namreč povedal: »Sploh ne vem, zakaj bi bil referendum potreben«. Hkrati se mu zdi pomembno, da bi državljane na referendumu vprašali o burkah in nikabih.
Njegove besede so spet odprle vprašanje, kdo bo sploh odločal o največji naložbi v zgodovini Slovenije.
»Drugi blok je realnost«
Vrtovec je sredi oktobra v vladnem podkastu o projektu JEK2 dejal: »Drugi blok je realnost.« Pojasnil je, da je »nova jedrska elektrarna nujna, če želimo proizvesti dovolj električne energije. To je predpogoj za elektrifikacijo«.
Napovedal je tudi, da naj bi bilo umeščanje elektrarne v prostor zaključeno leta 2028. Še bolj kategorična pa je bila izjava, da bodo skupaj z ekipami v Gen energiji in NEK projekt »pripeljali tako daleč, da ne bomo več naredili koraka nazaj«. Dodal je: »Zato, ker resno verjamem, da JEK2 potrebujemo«.
Kolikšna je vrednost naložbe?
JEK2 je projekt, kakršnega Slovenija še ni imela, predvsem zaradi višine naložbe. Končna številka še ni znana, lahko pa doseže 20 milijard evrov in celo več.
Po ocenah GEN energije bi investicijska vrednost brez stroškov financiranja znašala med 9,5 in 15,4 milijarde evrov, odvisno od izbrane moči reaktorja. Delovna skupina za financiranje pa je letos ocenila, da bi celoten strošek skupaj s financiranjem lahko dosegel med 15 in 22 milijard evrov.
Včasih je referendum podpiral
Še pred kratkim se je referendum o JEK2 zdel skoraj gotov. Prvo pobudo za posvetovalni referendum je januarja 2024 podala SDS, strinjali pa so se tudi v NSi. Vrtovec je takrat po poročanju STA dejal: »Želim, da koalicija vidi to kot priložnost in to pobudo podpre, in da ne vidi tega kot nekaj, kar je nujno zlo«.
Posvetovalni referendum, napovedan za konec novembra 2024, so soglasno podprle vse takratne parlamentarne stranke, razen Levice. Tik pred zdajci so ga preklicali, ker naj ne bi bilo dovolj informacij, na podlagi katerih bi se volivci lahko odločali.
Preklic ni pomenil, da referenduma v prihodnje ne bo. Takratni premier Robert Golob je govoril o »odločilnem referendumu« leta 2027 ali 2028. Minister Bojan Kumer pa je napovedoval, da bo javnost o sami investiciji odločala pozneje, ko bodo znani vsi relevantni podatki.
Kdo bo torej odločal?
Novinarji so ministra Vrtovca vprašali, ali referendum še vedno načrtuje in kdaj bi ga izvedli. Odgovora niso dobili. Jasnejši je bil v ponedeljek v državnem zboru, ko je odgovarjal na vprašanje poslanke Lene Grgurevič iz Gibanja Svoboda.
Namesto ministra so na vprašanje odgovorili na ministrstvu in njegove besede nekoliko omilili: »Koalicijska pogodba predvideva nadaljevanje projekta JEK2, ne predvideva pa referenduma. Morebitne odločitve o referendumu bodo sprejete v skladu z zakonodajo in pristojnostmi posameznih institucij«.
Dodali so, da je prednostna naloga vlade in ministrstva v tem mandatu zagotoviti napredek projekta ter pripraviti strokovne, prostorske in ekonomske podlage, ki bodo omogočile odgovorno odločanje o njegovi prihodnosti. Eden ključnih mejnikov je po njihovih besedah sprejem državnega prostorskega načrta, predvidenega jeseni 2028.
Ne pojasnijo pa, kdo bo odločal o največji naložbi v zgodovini Slovenije. Bo to vlada, državni zbor, investitor GEN energija, morebitna projektna družba ali volivci na referendumu?
Vrtovec je bil v državnem zboru bolj konkreten. O JEK2 naj bi odločila GEN energija in država. Povedal je: »Ena izmed pomembnih stvari je, da računamo, da bi bil drugi blok nuklearke oziroma jedrske elektrarne umeščen do konca leta 2028. In takrat bo imel tudi GEN energija, ki je investitor, ups, ne vlada, GEN energija, ki je investitor, skupaj z državo takrat odločitev o tem, kaj in kako.«
Kaj je mislil s korakom nazaj?
Izjava iz podkasta je zvenela kot napoved, da bo projekt postal nepovraten. Ministrovega pojasnila na to vprašanje niso dobili, na ministrstvu pa pravijo, da želi projekt v tem mandatu pripeljati čim dlje. Po njihovih besedah ima v mislih predvsem vsebinski in postopkovni napredek ter odpravo ovir, ki so doslej vplivale na časovnico.
Cilj je po njihovem čim bolj predvidljiv, strokovno utemeljen in učinkovit investicijski proces. Poudarjajo tudi, da »to pa ne pomeni, da bi sprejem državnega prostorskega načrta ali izvedba drugih pripravljalnih aktivnosti že sama po sebi pomenila končno odločitev o gradnji elektrarne oziroma nepovratno zavezo k izvedbi investicije«.
Dva različna tona
Minister torej javno govori, da je JEK2 realnost, da bo projekt v tem mandatu prišel tako daleč, da poti nazaj ne bo več, in da razloga za referendum ne vidi. Na ministrstvu pa njegove navedbe blažijo in jih nekoliko relativizirajo.
Odgovor na vprašanje, kdo bo imel zadnjo besedo pri naložbi, ki lahko preseže 20 milijard evrov, zaenkrat ostaja odprt.
