Smrt Ratka Mladića je v javnosti znova odprla vprašanja o njegovi vlogi med vojno v Bosni in Hercegovini ter o ljudeh, ki so ga srečevali v času najhujših spopadov. Med njimi je tudi britanski novinar Allan Little, ki je kot posebni dopisnik BBC spremljal razpad nekdanje Jugoslavije. Mladića je osebno spoznal že v prvih mesecih vojne v Bosni. Njegovi spomini so danes še posebej odmevni, saj opisujejo srečanje z generalom v času, ko so se po državi vrstili spopadi, množične prisilne selitve in druge tragedije. Little se spominja tudi besed, ki mu jih je takrat namenil Mladić – govoril mu je, da sanja o svetu brez orožja in vojn.
Srečanje v vojašnici pri Sarajevu
Allan Little se je z Ratkom Mladićem prvič srečal v vojašnici Lukavica na območju Sarajeva. Bilo je v prvem letu vojne, ko so bile razmere na terenu izjemno napete.
Novinar je opisal okolje, v katerem je bilo veliko orožja in pripadnikov različnih oboroženih skupin. V takšnih razmerah je bilo orožje mogoče dobiti razmeroma poceni, kar je po njegovih besedah dobro ponazarjalo, kako hitro je vsakdanje življenje izgubilo občutek varnosti.
Mladić se je takrat vrnil s frontne črte. Little se spominja, da je bil njegov nastop zelo samozavesten in neposreden.
Besede o svetu brez orožja
Posebej se mu je v spomin vtisnil pogovor, ki ga je imel z Mladićem.
General mu je govoril o svojem pogledu na takratno dogajanje in se predstavil kot zagovornik nekdanjega jugoslovanskega bratstva in enotnosti. Little se spominja tudi njegove izjave, da sanja o svetu brez orožja in vojn.
Besede so bile izrečene v času, ko je bila Bosna in Hercegovina že globoko v vojni.
Prav ta kontrast je britanskemu novinarju ostal v spominu. Na eni strani je poslušal človeka, ki je govoril o svetu brez orožja, na drugi strani pa se je sam nahajal v okolju, kjer je bilo orožje del vsakdanjega življenja.
Novinarjev vtis o Mladiću
Little je po srečanju dobil zelo močan vtis o Mladićevi osebnosti.
Opisal ga je kot človeka, ki je deloval zelo odločno in fanatično. Ob tem je poudaril, da je nanj že takrat naredil vtis nevarno zagnanega človeka.
Novinar je v naslednjih letih spremljal razvoj vojne in dejanja sil, ki so bile pod Mladićevim poveljstvom.
Kasnejši dogodki so njegov prvotni vtis še dodatno zaznamovali.
Podoba vojne, ki jo je videl na terenu
Little se v svojih spominih ni osredotočil samo na generala, ampak tudi na ljudi, ki jih je srečeval med poročanjem.
Spominja se noči, ko so v različnih krajih gorele vasi. Po cestah so se premikale množice ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove in s seboj vzeti le tisto, kar so lahko nesli.
Med njimi je bil tudi starejši moški, ki se je po padcu svojega kraja odpravil na pot in med begom izgubil stik z ženo. Ni vedel, ali ji je uspelo priti na varno.
Ta prizor je novinarju ostal posebej v spominu.
»Jaz sem glasbenik«
Little opisuje tudi pogovor z omenjenim starejšim moškim.
Ko ga je vprašal, ali je Hrvat ali Musliman, je dobil odgovor, ki ga po njegovih besedah spremlja še danes.
Moški mu je odgovoril, da je glasbenik.
Za novinarja je bil to pomemben trenutek, saj ga je spomnil, kako hitro so ljudi v času vojne začeli opredeljevati predvsem glede na njihovo narodnost ali versko pripadnost.
Ob tem je poudaril, da so bili ti ljudje pred vsem drugim posamezniki – glasbeniki, zdravniki, kmetje, starši, otroci, bratje in sestre.
Vojna je prizadela tudi novinarja
Little se je med vojno soočil tudi z osebno izgubo.
Njegov 25-letni snemalec Tihomir Tunuković je bil ubit med poročanjem s terena. Njegova smrt je bila za novinarja boleč opomnik, da vojna ni bila le zgodba, o kateri je poročal, ampak okolje, v katerem so lahko življenje izgubili tudi njegovi sodelavci.
Tunukovićevo truplo so nato prepeljali v Split, kjer so se od njega poslovili.
Ta osebna izkušnja je dodatno vplivala na Littleov pogled na dogodke, ki jim je bil priča.
Mladićeva odgovornost
Little je v svojem spominu poudaril pomembno razliko. Kot je zapisal, Mladić osebno ni pritisnil na sprožilec, vendar je kot poveljnik nosil odgovornost za delovanje sil pod svojim poveljstvom.
Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je Mladića leta 2017 obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Leta 2021 je bila obsodba pravnomočno potrjena.
Med najtežjimi ugotovitvami sodišča so bili zločini, povezani z genocidom v Srebrenici leta 1995.
Spomin na človeka in posledice vojne
Littleov zapis tako ni le spomin na eno srečanje.
Je tudi opis časa, v katerem so se besede, politični govori in vojaške odločitve prepletali z življenji običajnih ljudi.
Novinar je skozi svoje delo videl posledice, ki jih je vojna pustila za seboj. Ljudje so izgubljali domove, družinske člane in občutek varnosti.
Prav zato je danes zanimiv tudi njegov spomin na Mladićeve besede o svetu brez orožja.
Mladićeva smrt znova odprla razprave
Ratko Mladić je umrl v Haagu med prestajanjem dosmrtne zaporne kazni. Njegova smrt je sprožila različne odzive v regiji, kjer je odnos do njegovega vojnega delovanja še vedno zelo razdeljen.
Medtem ko ga nekateri še vedno obravnavajo kot pomembno osebnost iz vojnega obdobja, drugi opozarjajo predvsem na pravnomočno sodbo in žrtve zločinov, za katere je bil obsojen.
V Srbiji so medtem napovedali, da bodo njegovo posmrtno telo prevzeli in ga pokopali z najvišjimi državnimi častmi. O kraju pokopa naj bi odločala njegova družina.
Spomin, ki ostaja
Zapis britanskega novinarja je zanimiv predvsem zato, ker prikazuje eno od osebnih srečanj z Mladićem iz časa, ko je bila prihodnost Bosne in Hercegovine še zelo negotova.
Danes, ko je Mladić mrtev, se številni sprašujejo, kako se bo prihodnost spominjala njegove vloge v vojni.
Littleovi spomini pa ostajajo pričevanje človeka, ki je bil takrat neposredno na terenu. Njegova zgodba opozarja, da so za velikimi političnimi in vojaškimi dogodki vedno obstajali tudi običajni ljudje, ki so izgubili domove, družine in življenja.
Prav njihova pričevanja ostajajo pomemben del razumevanja obdobja, ki je za vedno zaznamovalo Bosno in Hercegovino ter celotno regijo.
