Zgodba gradbenega delavca Marka je pretresla številne ljudi in znova odprla razpravo o zaščiti delavskih pravic ter dolgotrajnosti sodnih postopkov. Po letih boja za neizplačane pravice je sodni epilog dočakal šele po svoji smrti.
Na primer je opozorila Delavska svetovalnica, ki je opisala življenjsko pot delavca, zaposlenega pri več gradbenih podjetjih. Po njihovih navedbah se je skozi leta večkrat srečeval z delodajalci, ki naj ne bi poravnali vseh zakonskih obveznosti, med drugim tudi socialnih prispevkov.

Leta 2020 se je Marko skupaj z drugimi delavci obrnil na Delavsko svetovalnico. Ta je v njegovem imenu pripravila kazensko ovadbo zaradi domnevnih kršitev delavskih pravic. Po njihovih navedbah naj bi bil prikrajšan za del plače, socialne prispevke in regres, zaradi česar je iskal pravno varstvo.
Težave pa se po njihovih besedah niso končale niti pri naslednjem delodajalcu. Trdijo, da po izteku pogodbe ni bil pravočasno odjavljen iz obveznega zavarovanja, zaradi česar se ni mogel prijaviti na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in uveljaviti nadomestila za brezposelnost. Poleg tega naj bi ostal brez določenih izplačil, ko je že resno zbolel.
Marko je po hudi bolezni umrl novembra 2025. Sodnega zaključka, na katerega je čakal več let, ni dočakal.
Delavska svetovalnica je sporočila, da je bila sodba v enem od postopkov izdana šele julija letos, približno šest let po vložitvi kazenske ovadbe in več mesecev po Markovi smrti. Po njihovih navedbah je sodišče odgovorno osebo spoznalo za krivo kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev ter izreklo pogojno kazen in denarno sankcijo.
Ob tem opozarjajo, da drugi postopki, povezani z njegovim zadnjim delodajalcem, še niso zaključeni. V javnosti je bil v zvezi s primerom omenjen tudi poslanec Boris Mijič, ki je po poročanju medijev priznal finančne težave svojega podjetja in napovedal, da namerava dolgove poravnati do konca leta. Obenem se je oškodovanim opravičil, vendar je zavrnil pozive k odstopu s poslanske funkcije.
Primer je sprožil številne odzive javnosti. Pod objavo Delavske svetovalnice so se zvrstili številni komentarji ljudi, ki opozarjajo na dolgotrajnost sodnih postopkov, neučinkovitost nadzora in težaven položaj delavcev pri uveljavljanju njihovih pravic.
Mnogi menijo, da bi morali biti postopki v primerih domnevnih kršitev delavske zakonodaje hitrejši, saj dolga leta čakanja pogosto pomenijo, da prizadeti pravice sploh ne dočakajo. Zgodba Marka je zato za številne postala simbol vprašanja, ali pravni sistem dovolj učinkovito varuje delavce, ki ostanejo brez plačila za svoje delo.
data-nosnippet>






