Jelinčič ostro nad Celje: v ospredju šola in širitev pokopališča
V Celju se je odprla nova politična razprava o tem, kako Mestna občina Celje razporeja javni denar. Zmago Jelinčič Plemeniti je v videoposnetku ostro kritiziral celjskega župana Matijo Kovača in pri tem izpostavil dve temi, ki sta v zadnjih dneh pritegnili precej pozornosti – naložbe v II. osnovno šolo Celje ter širitev dela mestnega pokopališča, namenjenega pokopom pripadnikov islamske skupnosti.
Jelinčičev nastop je izrazito političen, zato je pri razumevanju zgodbe pomembno ločiti njegove ocene od dejstev, ki jih je mogoče preveriti.
Kaj je očital občini?
Jelinčič je v objavljenem videu problematiziral občinske prioritete. Njegovo vprašanje je bilo predvsem, zakaj se v času, ko naj bi II. osnovna šola potrebovala dodatne oziroma boljše prostore, občina ukvarja tudi z ureditvijo novih grobnih mest za islamsko skupnost.
Pri tem je treba poudariti, da občina šolskega projekta ni opustila. Gradnja prizidka k II. osnovni šoli Celje se je začela že marca letos. Projekt vključuje dodatne učilnice, vadbeni prostor in druge spremljajoče prostore.
Šola ima trenutno okoli 450 učencev, prostorska stiska pa je bila po navedbah ravnatelja dolgotrajen problem. Pouk športne vzgoje so morali v neugodnih vremenskih razmerah izvajati tudi v jedilnici oziroma drugih neustreznih prostorih.
Zakaj širijo muslimanski del pokopališča?
Mestna občina Celje je medtem ugotovila, da na delu pokopališča, namenjenem pripadnikom islamske skupnosti, primanjkuje grobnih mest.
Zato je bila širitev uvrščena med letošnje investicije. Po podatkih občinskih gradiv naj bi bila potreba po novih grobnih mestih neposredno povezana z zasedenostjo obstoječega dela pokopališča.
Pri muslimanskih pokopih so prostorske potrebe nekoliko drugačne kot pri žarnih grobovih. Tradicionalni islamski pokop predvideva pokop v zemljo, pri čemer je grob praviloma namenjen enemu pokojniku.
Ali je občina zaradi tega vzela denar šoli?
To je eden pomembnejših delov zgodbe.
Občina je zaradi sprememb pri naložbah na pokopališču res prerazporedila približno 24.000 evrov, ki so bili predhodno predvideni v okviru projekta prizidka k II. osnovni šoli. Vendar občina pojasnjuje, da zaradi tega gradnja prizidka ne bo zmanjšana ali ustavljena.
Razlog je v spremenjeni projektantski oceni in financiranju projekta. Država je namreč povečala svoj delež sofinanciranja, zato naj bi občina za projekt šole potrebovala manj lastnih sredstev, kot je bilo sprva načrtovano.
Tako je nekoliko zavajajoče ustvariti vtis, da je občina preprosto »vzeli denar šoli in ga dala za pokopališče«. Gre za prerazporeditev sredstev znotraj občinskega investicijskega načrta, pri čemer naj bi projekt šolskega prizidka ostal nespremenjen.
Šola je vendarle dobila pomembno investicijo
II. osnovna šola Celje na prizidek čaka že vrsto let. Gradnja, ki se je začela letos, je vredna približno 1,7 milijona evrov, predvideni rok za izvedbo pa je 18 mesecev.
Novi prostori naj bi pomembno izboljšali pogoje za učence in zaposlene. V prizidku bodo med drugim vadbeni prostor, učilnice, kabineti, garderobe in sanitarije.
Zato je dejstvo, da občina istočasno ureja tudi pokopališko infrastrukturo, treba razumeti v širšem kontekstu. Ne gre za projekt, ki bi nadomestil gradnjo šolskega prizidka.
Jelinčičeva kritika odpira politično vprašanje
Kljub temu je Jelinčič s svojim videom odprl vprašanje, ki je za lokalno politiko pomembno: kako naj občina določa svoje investicijske prioritete?
Po eni strani so šole, vrtci in druga infrastruktura namenjeni vsakodnevnim potrebam prebivalcev. Po drugi strani mora občina zagotavljati tudi ustrezne pogoje za dostojen pokop vseh svojih prebivalcev, ne glede na njihovo veroizpoved.
V Celju so se zato znašli v položaju, ko se dve na videz zelo različni temi prepletata v razpravi o javnem denarju.
Razlika med politično kritiko in dejstvi
Jelinčičev nastop je mogoče razumeti kot politično kritiko občinske oblasti. Vendar preverljivi podatki kažejo, da širitev muslimanskega dela pokopališča ni pomenila ukinitve ali zmanjšanja projekta II. osnovne šole.
Šolski prizidek se gradi, občina pa je zaradi spremenjene finančne konstrukcije del sredstev prerazporedila med različne investicije.
Razprava, ki jo je sprožil Jelinčič, pa se bo verjetno nadaljevala. V ospredju namreč ni več samo vprašanje pokopališča, temveč širše vprašanje, katere naložbe bi morale imeti prednost pri porabi javnega denarja.
