V Bruslju se je začel boj za denar, ki bo krojil Evropo vse do leta 2034. Na eni strani so najbogatejše članice EU, ki zahtevajo krepko krčenje skupnega proračuna, na drugi pa države, med njimi Slovenija, ki se borijo za vsak evro za kmete in razvoj regij.
Bogati severnjaki: Rezati za več sto milijard
Voditelji Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Danske, Finske in Švedske, ki v evropsko blagajno vplačajo več, kot iz nje dobijo, so irskemu premierju Micheálu Martinu, ki trenutno predseduje Svetu EU, poslali pismo. V njem zahtevajo, da se predlagani proračun za obdobje 2028–2034 zniža za ”več sto milijard evrov”. Denar bi po njihovem namenili predvsem varnosti, obrambi, konkurenčnosti, inovacijam in boju proti nezakoniti migraciji.
Janša s 16 voditelji udaril nazaj
Odziv ni dolgo čakal. Premier Janez Janša je skupaj z voditelji še 16 držav, med njimi Italije, Španije, Poljske, Hrvaške in Madžarske, poslal svoje pismo. Te države se imenujejo ”prijateljice kohezije”.
V pismu zahtevajo, da sredstva za kohezijo in skupno kmetijsko politiko ostanejo na sedanji ravni, in zavračajo nadaljnje reze. Opozarjajo, da že prvotni predlog Evropske komisije obe politiki realno krči. Sporočilo pisma je jasno: ”Ni primeren čas, da Evropa zniža svoje ambicije.”
Zavzemajo se za proračun v višini okoli 1.950 milijard evrov. Predlagajo tudi nove lastne vire EU, ki bi razbremenili nacionalne proračune, in počasnejše odplačevanje dolga iz sklada za okrevanje. Nove prioritete, kot so obramba in varnost, po njihovem ne smejo iti na račun kmetov in manj razvitih regij.
Novi predlog: 160 milijard manj
V soboto je irsko predsedstvo predstavilo nov osnutek, ki proračun kljub temu krči. Predvideva 1.825,5 milijarde evrov, kar je približno 160 milijard manj od predloga Evropske komisije.
Dobra novica za Slovenijo je, da sredstva za kohezijo (458,8 milijarde) in kmetijstvo (293,7 milijarde) ostajajo na ravni prejšnjega, ciprskega predloga. Osnutek ohranja tudi približno 5,8 milijarde evrov dodatka za države, ki bi sicer izgubile kohezijska sredstva, do tega dodatka pa bi bila upravičena tudi Slovenija. Najbolj bi se skrčila sklad za konkurenčnost in denar za zunanje delovanje.
Odločilni dnevi pred nami
O osnutku bodo ministri za evropske zadeve razpravljali že v torek v Luxembourgu, voditelji držav pa se bodo sešli na vrhu, ki ga bo vodil predsednik Evropskega sveta António Costa.
Ali ima Janša prav, da se mora Slovenija boriti za vsak evro iz Bruslja? Ali pa bi morala Evropa varčevati? 💶👇
Vir: RTV SLO, STA
