Le redki vedo, da je Josip Broz Tito zadnje obdobje pred odhodom v bolnišnico preživel prav v Sloveniji. Za zidovi veličastnega gradu Brdo pri Kranju se še danes skrivajo razkošni prostori, kristalni lestenci, dragoceno pohištvo in zgodovinski predmeti, ki pričajo o življenju nekdanjega jugoslovanskega predsednika.
Čeprav je grad Brdo danes znan predvsem kot prizorišče pomembnih državnih srečanj, je imel v preteklosti povsem posebno vlogo. Bil je ena najpomembnejših Titovih rezidenc, kjer je sprejemal svetovne državnike, organiziral protokolarne dogodke in preživljal prosti čas.
Prav od tod je Tito zadnjič odšel v bolnišnico
Grad Brdo je imel v Titovem življenju poseben pomen. Poleg uradnih obveznosti je tam užival tudi v miru, naravi in prostranem posestvu, ki obdaja zgodovinsko stavbo.
Januarja 1980 je prav iz te rezidence odšel na zdravljenje v ljubljanski klinični center.
V bolnišnici je nato 4. maja 1980 umrl. Grad Brdo tako ostaja povezan tudi z zadnjim poglavjem njegovega življenja.
Danes obiskovalci posestva pogosto občudujejo zunanjost gradu in čudovito urejen park, precej manj ljudi pa ima priložnost videti prostore, v katerih so nekoč potekala pomembna srečanja.
Za grajskimi zidovi se skriva pravo razkošje
Notranjost gradu je še danes izjemno bogata. Veliki saloni, dragocene preproge, pozlačeno pohištvo, umetniške slike in mogočni kristalni lestenci pričarajo vzdušje nekega drugega časa.
Med najbolj zanimivimi prostori so Titova delovna soba ter zlati in srebrni salon.
V teh prostorih so se srečevali pomembni politični predstavniki, diplomati in številni tuji gostje.
Pomembno vlogo pri današnji podobi gradu je imel slovenski arhitekt Vinko Glanz, ki je v Titovem obdobju vodil njegovo prenovo.
Posebno pozornost so namenili reprezentančnim prostorom, ki so morali biti primerni za sprejeme najvišjih državnih predstavnikov.
Poglejte jedilnico, v kateri so gostili pomembne državnike
Eden najbolj osupljivih prostorov je velika grajska jedilnica.
Dolga lesena miza, številni stoli, umetniška dela in kristalni lestenci ustvarjajo podobo prostora, namenjenega slovesnim dogodkom in pomembnim srečanjem.
Prav takšni prostori pričajo o tem, kako pomembno protokolarno vlogo je imel grad v času nekdanje Jugoslavije.
Grad skriva tudi izjemno dragocene knjige
Vendar pa bogastvo gradu Brdo ni povezano zgolj z razkošnim pohištvom in umetninami.
Posebno vrednost predstavlja grajska knjižnica, v kateri hranijo pomembne zgodovinske knjige.
Med njimi sta eden prvih izvodov Dalmatinove Biblije in izvirni izvod Valvasorjevega dela Slava vojvodine Kranjske.
Takšne zbirke kažejo, da grad ni pomemben samo zaradi nekdanjega jugoslovanskega predsednika, temveč tudi zaradi večstoletne slovenske kulturne dediščine.
Zgodovina gradu sega več kot 500 let v preteklost
Začetki gradu Brdo segajo v leto 1510, ko je cesar Maksimilijan I. dovolil njegovo gradnjo.
V naslednjih desetletjih je Jurij Egkh postavil renesančni dvorec, ki je skozi stoletja zamenjal več lastnikov.
Med njimi so bili tudi člani družine Zois in jugoslovanske kraljeve družine Karađorđević.
Leta 1947 sta grad in posestvo postala državna last, kasneje pa je objekt dobil pomembno vlogo v času Titovega predsedovanja.
Kako je videti danes?
Čeprav je od Titove smrti minilo že več kot štiri desetletja, grad Brdo ostaja eden najpomembnejših protokolarnih objektov v Sloveniji.
V njem še danes potekajo uradni sprejemi in pomembna državna srečanja.
Za ohranjanje zgodovinskih prostorov so potrebna zahtevna obnovitvena dela. Ob prenovi, predstavljeni leta 2019, so načrtovali posodobitev tehničnih napeljav in varnostnih sistemov ter zaščito dragocene notranje opreme.
Umetnine in pohištvo so morali skrbno zaščititi, nekatere predmete pa tudi restavrirati.
Obiskovalcem je na voljo tudi širše območje posestva, kjer lahko spoznajo park, staro oranžerijo, grajsko pristavo, čebelnjak in tradicionalne kozolce.
Del zgodovine, ki še vedno privlači pozornost
Grad Brdo je danes veliko več kot zgolj nekdanja Titova rezidenca. Je pomemben del slovenske zgodovine, arhitekture in kulturne dediščine.
Njegovi prostori pripovedujejo zgodbe o različnih obdobjih, nekdanjih lastnikih, pomembnih državnih obiskih in odločitvah, ki so zaznamovale zgodovino.
Prav zato pogled v notranjost gradu še danes vzbuja toliko zanimanja. Za njegovimi zidovi se namreč skriva del zgodovine, ki ga številni Slovenci še nikoli niso videli od blizu.
Vir: Svet24, 11. oktober 2026.
