Slovenijo že čez nekaj dni čaka sprememba, ki jo bomo občutili vsi. V noči s sobote, 24. oktobra, na nedeljo, 25. oktobra 2026, bomo prešli na zimski čas. Ob 3. uri zjutraj bomo urne kazalce premaknili za eno uro nazaj, torej na 2. uro.
Čeprav gre za ustaljeno prakso, je letošnji datum marsikoga presenetil. Uro namreč premikamo prej kot v preteklih letih. Poglejmo, zakaj je tako in kaj to pomeni za vsakdan.
Kaj se zgodi tisto noč?
Tisto noč bomo lahko spali eno uro dlje. Spremembo pa bomo hitro opazili tudi pri dnevni svetlobi: jutra bodo po novem svetlejša, popoldne pa se bo začelo temniti občutno prej.
Za mnoge bo dodatna ura spanja dobrodošla. Drugi pa že opozarjajo, da bodo krajši in temnejši popoldnevi vplivali na njihovo počutje.
Zakaj letos prej kot običajno?
Razlog ni v novih predpisih ali posebni odločitvi oblasti, ampak preprosto v koledarju. V Sloveniji, tako kot v večini držav Evropske unije, na zimski čas preidemo zadnjo nedeljo v oktobru. Letos ta nedelja pade že na 25. oktober.
Datumi se vsako leto spreminjajo glede na razpored dni v koledarju, zato lahko prehod na zimski čas poteka med 25. in 31. oktobrom. Za primerjavo: leta 2014 je zadnja nedelja v mesecu padla na 26. oktober, torej dan pozneje kot letos.
Razlika nekaj dni se morda ne zdi pomembna. Vendar jo bodo številni občutili predvsem zaradi zgodnejšega večernega mraka.
Kaj to pomeni za vsakdan?
Prehod na zimski čas bo najbolj opazen v popoldanskih in večernih urah. Kdor se iz službe vrača pozno popoldne, bo hitro ugotovil, da se zunaj temni prej kot pred premikom ure.
Po drugi strani bodo svetlejša jutra prav prišla tistim, ki zgodaj vstajajo, odhajajo na delo ali spremljajo otroke v šolo.
Premik ure ne spremeni dejanske dolžine dneva. Spremeni se le razporeditev dnevne svetlobe glede na uro, po kateri organiziramo obveznosti.
Večina sodobnih pametnih telefonov, računalnikov in drugih elektronskih naprav bo čas prilagodila samodejno. Pri starejših urah, gospodinjskih aparatih in nekaterih avtomobilskih sistemih pa bo treba spremembo opraviti ročno.
Vpliv na zdravje
Čeprav se jesenskega premika številni veselijo, lahko sprememba pri nekaterih začasno vpliva na ustaljeni življenjski ritem. Človeško telo deluje po notranji biološki uri, ki uravnava spanje, budnost in številne druge procese.
Nenadna sprememba urnika lahko povzroči občutek utrujenosti, težave s koncentracijo ali spremembe razpoloženja. Pri večini ljudi so te težave blage in kratkotrajne.
Strokovnjaki priporočajo, da tudi ob premiku ure ohranimo čim bolj reden spalni ritem. Koristno je tudi preživljanje časa na dnevni svetlobi, predvsem zjutraj, saj svetloba telesu pomaga pri prilagajanju na nov urnik.
Se bo premikanje ure sploh kdaj ukinilo?
O ukinitvi sezonskega premikanja ure se v Evropski uniji pogovarjajo že več let. Evropska komisija je leta 2018 predstavila predlog, po katerem bi države članice prenehale z dvakratnim letnim premikanjem urnih kazalcev. Evropski parlament je predlog podprl, vendar dokončnega dogovora med državami članicami še vedno ni.
Eno ključnih vprašanj ostaja, ali bi države trajno uporabljale poletni ali standardni čas. Različne odločitve sosednjih držav bi lahko povzročile težave pri čezmejnem prometu, poslovanju in usklajevanju mednarodnih povezav.
Zato Slovenija za zdaj ostaja pri sedanjem sistemu: spomladi uro premaknemo naprej, jeseni pa nazaj.
Kdaj bo naslednji premik?
Naslednja sprememba nas čaka spomladi 2027. V nedeljo, 28. marca 2027, bomo ob 2. uri zjutraj urne kazalce premaknili naprej na 3. uro in prešli na poletni čas. Takrat bomo izgubili eno uro spanja, a bodo večeri po uri spet daljši in svetlejši.
Jesenski prehod na zimski čas pa bo leta 2027 predvidoma 31. oktobra.
Zapomnite si ta datum
Najpomembnejši datum za vse prebivalce Slovenije je torej nedelja, 25. oktober 2026. Takrat bomo ob 3. uri zjutraj kazalce premaknili nazaj na 2. uro.
Dokler na evropski ravni ne bo sprejeta drugačna odločitev, bomo ure še naprej prilagajali dvakrat na leto.
In kaj menite vi? Bi morala Slovenija dokončno ukiniti premikanje ure ali vam sedanji sistem ustreza?
