Komaj so se Slovenci odpravili z volišč po štirih referendumih, že se obeta nov obisk. Odbor državnega zbora za finance je namreč podprl predlog, da bi referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije izvedli v nedeljo, 6. decembra.
To je dan, ko goduje sveti Miklavž. Dokončna odločitev je zdaj v rokah poslancev, ki bodo o razpisu referenduma odločali na izredni seji v petek.
Datum je nakazal že predsednik DZ
Termin je že v torek nakazal predsednik državnega zbora Zoran Stevanović. Med razpravo na kolegiju predsednika DZ je dejal:
»Mislim, da bo kar Miklavžev dan.«
Pri izbiri datuma so morali upoštevati tudi novembrske lokalne volitve. Te bodo 15. novembra, morebitni drugi krog pa 29. novembra. Referendum bi tako sledil kmalu za njimi.
Če bo državni zbor v petek potrdil predlagani datum, bodo volivci o usodi zakona odločali 6. decembra. Roki za izvedbo referendumskih opravil pa bodo začeli teči 30. oktobra.
Kaj prinaša interventni zakon?
Državni zbor je interventni zakon sprejel 11. maja. Posega na številna področja, ki neposredno vplivajo na vsakdan državljanov.
Med drugim predvideva nižjo obdavčitev najemnin in ugodnejšo davčno obravnavo samostojnih podjetnikov. Uvaja tudi socialno kapico, znižuje pa DDV za osnovna živila in začasno za nekatere energente.
Zakon prinaša še možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine za zaposlene upokojence. Ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike, predvidene pa so tudi spremembe na področju zdravstva.
Gre torej za paket ukrepov, ki se dotika zelo različnih skupin prebivalcev: od najemodajalcev in podjetnikov do upokojencev in tistih, ki jih skrbi cena osnovnih živil. Prav zato ni presenetljivo, da se okoli zakona vname toliko razprav.
Kdo stoji za zakonom in kdo je proti?
Zakon so pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. Podprli so ga tudi v SDS.
Zagovorniki zatrjujejo, da bo zakon razbremenil prebivalce in gospodarstvo. Sindikati pa opozarjajo na njegove negativne posledice.
Sindikati zbrali več kot 47.000 podpisov
Referendum so zahtevali prav sindikati ob podpori civilne družbe. Zbrali so več kot 47.000 podpisov.
Državni zbor je sicer maja odločil, da referendum zaradi davčnih določb v zakonu ni dopusten. Kljub temu se je postopek nadaljeval in zdaj so pred nami novi koraki proti glasovanju.
Vlada nima pripomb na odlok
Zanimivo je tudi stališče vlade. Ta je na sredini dopisni seji sprejela mnenje, da na predlagani odlok o razpisu referenduma nima pripomb.
Hkrati je podprla uveljavitev interventnega zakona. Ocenjuje namreč, da je koristen za dolgoročni razvoj države.
Kako deluje zakonodajni referendum?
Pri zakonodajnem referendumu volivci neposredno povedo, ali se z zakonom, ki ga je sprejel državni zbor, strinjajo ali ne. Na glasovnici se običajno odločate med »za« in »proti«.
Po ustavi je zakon na referendumu zavrnjen, če proti glasuje večina volivcev, ki so glasovali, vendar le, če je proti vsaj petina vseh volivcev z volilno pravico. Zato šteje vsak glas, tudi vaš.
Kaj to pomeni za volivce?
Če poslanci v petek potrdijo predlog, bo jesen za volivce precej pestra. Najprej bodo lokalne volitve 15. novembra, po potrebi tudi drugi krog 29. novembra, nato pa še referendum 6. decembra.
Na zakonodajnem referendumu bodo volivci odločali o usodi zakona. Gre za zakon, ki se med drugim dotika davkov, pokojnin, prispevkov in zdravstva, zato se utegne razprava v prihodnjih tednih še razplamteti.
Če se želite na glasovanje dobro pripraviti, si vnaprej preberite, kaj zakon prinaša, in primerjajte argumente obeh strani. Pred obiskom volišča ne pozabite preveriti, ali imate pri roki veljaven osebni dokument. Bodite pozorni tudi na obvestila o možnostih glasovanja, saj so ob volitvah in referendumih običajno na voljo tudi druge oblike, na primer predčasno glasovanje.
Kot kaže, bodo Slovenci torej še pred koncem leta ponovno odločali na referendumu. Končna beseda pa je zdaj na poslancih, ki se bodo o razpisu opredelili na petkovi izredni seji.
