Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru na poslanska vprašanja napovedal, da bo šolski sistem zaradi tehnološkega razvoja kmalu nadomestil sistem vseživljenjskega učenja. Dotaknil se je tudi RTV-prispevka, kmetijstva in davčne razbremenitve dela.
Vprašanje o načrtih s šolstvom je postavil poslanec Socialnih demokratov Damijan Bezjak Zrim. Slovensko šolstvo je po njegovem na prelomni točki, zato je premierja prosil, naj pojasni, kaj država pripravlja.
»V mladosti ne bo več mogoče pridobiti znanja za vse življenje«
Bezjak Zrim je opozoril, da se spremembe vsiljujejo od zgoraj navzdol, namesto da bi se predhodno poenotili. To se po njegovih besedah kaže tudi pri ukinjanju devetletk.
Janša je v odgovoru ponovil, da mednarodna raziskava Pisa 2025 kaže trend slabšanja rezultatov slovenskih osnovnošolcev. Še pred desetletjem so po njegovih besedah izstopali celo med boljšimi, danes pa znanje učencev kaže znake pešanja.
Za slabe rezultate po njegovem mnenju ni kriv pomanjkljiv kader. »Slabi rezultati niso rezultat pomanjkanja kadra v šolstvu,« meni Janša. Svojo oceno je podkrepil s številkami: leta 1991 in 1992 je bilo v šolskem sistemu 14 učencev na učitelja, danes jih je na učitelja deset.
Napovedal je, da nas zaradi tehnološkega razvoja kmalu čaka prehod v sistem vseživljenjskega učenja. Ta bo nadomestil obstoječe institucije osnovne, srednje, višje in univerzitetne ravni izobrazbe.
»V mladosti ne bo več mogoče pridobiti znanja, s katerim si boš služil kruh do upokojitve.«
Trenutna reforma je po Janševih besedah le prvi in majhen korak v to smer.
Odgovoril je tudi na vprašanje, kaj natanko napoveduje z ideološko nevtralno šolo. Skliceval se je na ustavo, ki določa, da je moralna vzgoja otrok pravica staršev, ne šole. Vlada želi zato iz šolskih klopi umakniti ideologijo, podrobnosti pa ni pojasnil.
RTV-prispevek: razdeljeni državljani
Poslanka Levice Asta Vrečko je premierju očitala nespoštovanje volje volivcev. Povod je bila njegova izjava, da bi morali RTV-prispevek plačevati le tisti, ki so na referendumu glasovali zanj. Referendumsko glasovanje je namreč za nekaj promilov odstotka tehtnico prevesilo k tistim, ki so podprli obvezni RTV-prispevek.
Janša je potegnil ločnico med dvema vrstama referendumov. Zakonodajni referendum bo vlada po njegovih besedah absolutno spoštovala. Posvetovalni referendum glede RTV-prispevka pa je po njegovem zgolj orodje ugotavljanja javnega mnenja.
Rezultat po njegovi oceni kaže, da so državljani glede obveznosti RTV-prispevka razdeljeni. Prepričan je, da bodo tisti, ki javni medij cenijo, prispevek z veseljem plačevali prostovoljno.
Za delovanje Radiotelevizije Slovenija je imel močne besede. Po njegovi oceni v upravi javnega zavoda sedijo finančni amaterji in »trojanski konji tranzicijske levice«. Trenutni zlom RTV Slovenija pripisuje poskusu »depolitizacije«, ki je v isti organ združila programsko in finančno upravljanje.
Kmet na prvem mestu
Katja Kokot iz poslanske skupine Resnica je spraševala o kmetijski politiki. Janša je poudaril, da domačih proizvajalcev ne smemo omejevati s strožjimi standardi, kot veljajo za tiste, od katerih država uvaža hrano.
Zagotovil je, da je vlada s koalicijsko pogodbo zavezana k vključevanju večjega deleža lokalne hrane v javne ustanove. Predlog novega zakona o hrani je trenutno v javni obravnavi in bo predvidoma sprejet v nekaj mesecih. Tudi z njim želi vlada interese domačih pridelovalcev postaviti na prvo mesto.
Premier je spomnil še, da je Slovenija z drugimi državami uspešno preprečila prvotno predlagane drastične proračunske reze v skupno kmetijsko politiko. Na zasedanju Evropskega sveta je Slovenija celo proaktivno uveljavila koncept prehranske varnosti kot strateške prioritete.
Davčna razbremenitev dela in energetika
Iva Dimic (NSi, SLS, Fokus) je spraševala o davkih. Janša je poudaril, da je davčna razbremenitev dela nujna za večjo konkurenčnost države. Meni, da država zaradi prevelike obdavčitve zdravnikov in računalničarjev trpi beg možganov.
Zavrnil je tudi navedbe nasprotnikov razvojne kapice v Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, da gre za zakon za bogate. To je označil za demagogijo tistih, ki so že premožni. Po njegovem bi zakon ustvarjal blaginjo za širši krog ljudi.
Kritiziral je še Evropo, ki da sistematično izključuje jedrsko energijo, in pobudnike referenduma na interventni zakon. Ta vključuje določbo za devetmesečno znižanje davka na energente, a ukrep po premierovih besedah zamuja zaradi nagajanja pobudnikov referenduma.
Izjave so del odgovorov na poslanska vprašanja, zato odražajo predvsem stališča predsednika vlade. Kako bo reforma šolstva videti v praksi in kdaj bo znano več podrobnosti o ideološko nevtralni šoli, bo še treba počakati. Za zdaj je jasno, da se bodo razprave o šolstvu, javni radioteleviziji in davkih nadaljevale.
