Nova anketa Ninamedie za Dnevnik kaže, da podpora Gibanju Svoboda pada, medtem ko ostalim strankam leve sredine raste. Kljub temu bi trenutne opozicijske stranke s 46 poslanskimi mesti lahko sestavile vlado, saj se krepita predvsem SD in Levica.
Delo vlade je kot neuspešno ocenilo 58,4 odstotka vprašanih. Poglejmo, kako si sledijo stranke in kdo je na lestvici priljubljenosti politikov.
Koga bi Slovenci volili?
Anketarji so vprašali, koga bi anketiranci volili, če bi bile volitve minulo nedeljo. SDS je med vsemi vprašanimi dobila 22,4 odstotka glasov (septembra 22,9). Gibanje Svoboda jih je zbralo 18,1 odstotka, septembra pa 19,9.
SD bi podprlo devet odstotkov vprašanih (septembra 8,4). Levica je z 8,7 odstotka pridobila skoraj odstotno točko in pol, saj je imela septembra 7,3 odstotka.
NSi bi dobila sedem odstotkov (septembra 6,9), Demokrati Anžeta Logarja pa 3,1 odstotka (septembra 3,4). Stranka Resnica bi tako kot že septembra dosegla manj kot tri odstotke podpore.
Za druge stranke bi glasovalo 10,4 odstotka vseh vprašanih. 12,9 odstotka jih ne ve ali ni želelo odgovoriti, 8,4 odstotka pa ne bi volilo nobene stranke oziroma se volitev ne bi udeležilo.
Rezultati med opredeljenimi
Če upoštevamo samo opredeljene anketirance, bi za SDS glasovalo 28,5 odstotka (septembra 28,6). Gibanje Svoboda bi obkrožilo 23 odstotkov, septembra pa 24,8.
Sledijo SD z 11,5 odstotka (septembra 10,2) in Levica z 11,1 odstotka (9,1). NSi bi dobila 8,9 odstotka (8,6), Demokrati pa 3,9 odstotka (4,2). Druge stranke bi med opredeljenimi izbralo 13,1 odstotka vprašanih.
Kdo bi dobil koliko poslancev?
Izračun sedežev v DZ kaže, da bi SDS osvojila 29 poslanskih mest, Gibanje Svoboda 23, SD 12, Levica 11, NSi devet in Demokrati štiri.
Stranke leve sredine, torej Gibanje Svoboda, SD in Levica, bi skupaj imele 46 poslancev. SDS, NSi in Demokrati bi skupaj imeli 42 poslancev. Na papirju bi torej trenutna opozicija lahko sestavila vlado.
Kako ljudje ocenjujejo vlado?
Delo vlade je kot uspešno ocenilo 32 odstotkov vprašanih, kar je enak delež kot septembra. Kot neuspešno ga je ocenilo 58,4 odstotka, septembra pa 56 odstotkov.
Delež tistih, ki so s tem, kar počne vlada, nezadovoljni, se je torej povečal, delež zadovoljnih pa je ostal enak.
Lestvica najbolj priljubljenih politikov
Na vrhu lestvice ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Na drugem mestu je predsednik SD Matjaž Han, na tretjem pa prvak Gibanja Svoboda Robert Golob.
Na četrto mesto se je prebil evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je prehitel sokoordinatorja Levice in kandidata za ljubljanskega župana Luko Mesca. Sledi mu sokoordinatorica Levice Asta Vrečko.
Na sedmem mestu je poslanec iz vrst Svobode in prav tako kandidat za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič. Predsednik NSi in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je na devetem mestu.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz vrst NSi Janez Cigler Kralj je zasedel 13. mesto. Prvak Demokratov ter minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je na 15. mestu.
Predsednik vlade in SDS Janez Janša je zasedel 17. mesto, čeprav je njegova stranka po podpori na prvem mestu.
Kako je bila anketa izvedena?
Anketo je za Dnevnik izvedla Ninamedia med 12. in 14. oktobrom. Po telefonu in spletu je v njej sodelovalo 700 vprašanih.
Gre za anketo, ki prikazuje razpoloženje v določenem trenutku. Primerjava s septembrskimi številkami pa kaže, kam se premikajo simpatije volilcev: Svoboda je nazadovala, SD in Levica pa sta pridobili.
