Državni zbor je dobil novo preiskovalno komisijo, ki bo pod drobnogled vzela posle v slovenski energetiki in morebitno politično financiranje. V studiu oddaje 24UR ZVEČER sta o njenem delu razpravljala Aleš Hojs (SDS) in Lucija Tacer Perlin (Gibanje Svoboda). Kot lahko pričakujete, se njuna mnenja niso ujemala.
Glavni predmet preiskave bodo okoliščine poslovanja podjetij v državni lasti, med njimi Star Solar in Gen-I. Po navedbah SDS se bo pomemben del preiskave nanašal prav na poslovanje podjetja Star Solar, ki ga je ustanovil nekdanji premier Robert Golob.
Je Golob edina tarča?
Aleš Hojs je zanikal, da bi bil Golob edina ali izključna tarča preiskave. Po njegovih besedah zakon o parlamentarni preiskavi zahteva, da se preiščejo vsi odločevalci, ki so vplivali na delovanje državnih družb.
Hojs poudarja, da je cilj ugotoviti, ali je prihajalo do izrabe politične moči za doseganje poslovnih koristi v podjetjih v državni lasti. To po njegovem mnenju terja podrobno preučitev arhivov.
Prejšnjo preiskavo Gen-I je označil za neučinkovito in namenjeno predvsem javnosti. Dodal je, da je prejšnja koalicija preiskovanje blokirala.
Odgovor Gibanja Svoboda
Lucija Tacer Perlin je očitke o oviranju prejšnje preiskave zavrnila. Pojasnila je, da so bile pretekle odločitve povezane s pravili parlamentarnih preiskav, pravnimi mnenji in vprašanjem, ali je mogoče ustanoviti več komisij z isto vsebino.
Po njenem je vprašanje o tarčah preiskave manj pomembno od spoštovanja zakonodaje in volje državljanov. Opozorila je, da so volivci nedavno zavrnili predlog SDS glede zakona o parlamentarni preiskavi. To po njenem kaže na določeno mero nezaupanja v metode stranke.
Poudarila je tudi, da imajo vsi, ki se bodo pojavili pred komisijo, na voljo ustrezna pravna sredstva. To je po njenih besedah ključno za pošten postopek in preprečevanje zlorab.
V stranki Gibanje Svoboda medtem opozarjajo, da preiskava ne sme postati orodje političnega obračunavanja.
Nevladne organizacije v središču razprave
Razprava se je dotaknila tudi financiranja nevladnih organizacij, ki jih je Hojs označil za »paravojsko slovenske levice«. Po njegovih besedah so določeni subjekti prejemali visoke zneske iz virov energetskih podjetij, kar po njegovem zahteva preiskavo.
Nevladne organizacije so po oceni SDS ena od spornih točk, saj naj bi bile deležne enormnih sredstev iz javnih podjetij.
Lucija Tacer Perlin je odgovorila, da so nevladne organizacije temelj demokracije in civilne družbe. Napadi nanje so po njenem znak nedemokratične drže stranke SDS.
»Preiskovali bomo zgolj tiste, ki so nosilci ali so bili nosilci političnih funkcij,« je razjasnil Hojs.
Dodal pa je, da so morda prav te funkcije omogočile nelegalno financiranje izbranih skupin.
Kaj to pomeni za javnost?
Preiskovalne komisije državnega zbora so orodje, s katerim poslanci poskušajo razjasniti sporne okoliščine in odločitve v javnem interesu. Ker gre tokrat za podjetja v državni lasti, torej za posle, ki se tičejo vseh davkoplačevalcev, bo zanimanje javnosti verjetno veliko.
Razprava v studiu je pokazala, da se stranki ne strinjata niti o osnovnih izhodiščih. SDS poudarja nujnost temeljitega pregleda arhivov in odgovornosti odločevalcev, v Gibanju Svoboda pa opozarjajo na spoštovanje pravil, pravna sredstva za vse udeležence in nevarnost političnega obračunavanja.
Kakšen bo dejanski potek dela komisije in kaj bo preiskava razkrila, bo pokazal čas. Že zdaj pa je jasno, da bodo okoli nje potekale burne politične razprave. Posebej pozorno bo treba spremljati, katere osebe in podjetja bo komisija povabila k zaslišanju ter kako se bo ravnalo z dokumentacijo iz arhivov.
Za bralce je pomembno predvsem to, da ločijo med trditvami politikov in dejanskimi ugotovitvami, ki jih bo komisija predstavila na koncu postopka. Do takrat gre za izjave in ocene strank, ne za dokazana dejstva.
Več o razpravi si lahko ogledate v videoposnetku oddaje 24UR ZVEČER.
