Državni zbor je na predlog Resnice, SDS ter NSi, SLS in Fokusa odredil parlamentarno preiskavo o sumu politične zlorabe Sove in policije v povezavi z zadevo Black Cube. Pred tem so poslanci odredili še preiskavo o ogrožanju energetske neodvisnosti Slovenije, cenah električne energije in financiranju nevladnih organizacij.
Predlagatelji poudarjajo, da je preiskava v interesu državljanov. Opozicija pa je ostra: govori o dimni zavesi in poskusu ustrahovanja.
Kaj sumijo predlagatelji?
Skupina poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem je preiskavo o obveščanju javnosti v zadevi Black Cube zahtevala zaradi suma, da so bile obveščevalno-varnostne ter preiskovalne zmogljivosti države, zlasti Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) in policija, „uporabljene, zlorabljene ali politično instrumentalizirane za ustvarjanje, širjenje ali potrjevanje informacij, ki so imele ali bi lahko imele vpliv na politični proces in volitve v Sloveniji“.
Afera Black Cube je močno zaznamovala sklepni del kampanje pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Zanjo je vložena še ena, opozicijska zahteva za parlamentarno preiskavo. Ta je na dnevnem redu petkovega nadaljevanja parlamentarnega zasedanja.
Opozicijska preiskava bi ugotavljala, kdo je naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi, med drugim iz politike in odvetništva. Želijo tudi izvedeti, zakaj so predstavniki Black Cube obiskali sedež SDS in ali je šlo za poskus vplivanja na izid volitev.
Kaj so povedali poslanci?
Andrej Poglajen (SDS) je ugotavljal, da je Slovenija edina evropska država, „kjer se, ko v javnost pridejo eklatantni dokazi korupcije, ne sprašujemo, kako bomo obračunali s to korupcijo, vprašamo se, kdo je to posnel“.
Žan Mahnič (SDS) je dejal, da se bo glede na to, kar so doslej slišali na Komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), pokazalo, da SDS s tem ni imela nič. Po njegovih besedah ni dokaza, da bi posnetke naročila SDS, niti da je snemal Black Cube.
Mahnič je govoril o „slovenskem Watergatu“. Trdil je, da je takrat vladajoča stranka Gibanje Svoboda „z instrumentalizacijo, zlorabo in absolutnim nadzorom policije preko Damjana Petriča in Darka Muženiča, Sove preko Joška Kadivnika, ter v koordinaciji Vojka Volka in Roberta Goloba te službe zlorabljala za to, da bi vplivala na volitve“. Verjame tudi, da bo komisija ugotovila, ali sta bili Sova in policija zlorabljeni za „obračun“ s Stevanovićem.
Stevanović (Resnica) meni, da se je treba vprašati, kaj je bil namen javnega predstavljanja informacij Sove tik pred volitvami. „Ne trdimo, da so bile informacije predstavljene samo z namenom političnega obračunavanja, ampak tako se dozdeva,“ je dejal. Javnost ima po njegovih besedah pravico vedeti, če je ogrožena varnost države, vendar to še ne pomeni, da je treba javno razkriti vse operativne ugotovitve.
V poslanski skupini NSi, SLS, Fokus so po besedah Janeza Žaklja prepričani, da mora preiskava odgovoriti, ali je prišlo do nedopustnega tujega vplivanja ter kdo ga je naročil ali financiral. Ugotoviti mora tudi, ali so obveščevalno-varnostni organi ravnali zakonito in nepristransko.
„Politična dimna zavesa“
Andreja Rajbenšu (Svoboda) je dejala: „Če ne moreš preprečiti ene preiskovalne komisije, poskušaš pač prevzeti nadzor na njeno vsebino tako, da pač ustanoviš še eno.“ Po njenem mnenju se nekateri v koaliciji bojijo, da bi prišlo na dan, kdo se je pred volitvami povezoval z agencijo Black Cube.
Nataša Sukič (Levica) je bila še bolj neposredna: „Namesto, da bi preiskovali brutalno vmešavanje izraelskih agentov v slovenske volitve, raje preiskujete tiste, ki so to umazanijo odkrili.“ Preiskavo je označila za „politično dimno zavesa“ in poskus ustrahovanja obveščevalnih organov.
Demokrati stališča niso predstavili. V SD so izpostavili vprašanje smiselnosti ustanavljanja dveh preiskovalnih komisij, katerih predmeta se v pomembnem delu vsebinsko prekrivata.
O odreditvi preiskave poslanci niso glasovali. Šteje se, da je odrejena s tem, ko je o njej opravljena razprava.
Še ena preiskava: energetika in nevladne organizacije
DZ je na predlog SDS ter NSi, SLS in Fokus odredil tudi preiskavo o energetski neodvisnosti, cenah elektrike in financiranju nevladnih organizacij. Aleš Hojs (SDS) je pojasnil, da želijo ugotoviti dejansko stanje in morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri poslovanju elektroenergetskih podjetij v neposredni ali posredni državni lasti.
Preveriti nameravajo sklepanje poslovnih pogodb, plačno politiko in nagrajevanje vodilnih ter morebitno obvodno financiranje posameznikov ali političnih strank. Pomemben del se nanaša na družbo Star Solar, katere ustanovitelj je nekdanji predsednik vlade Robert Golob, in njeno poslovanje z državno družbo Borzen. Omenjena je tudi vloga Slovenskega državnega holdinga.
Preiskava bo zajela obdobje od 1. januarja 2014 do odreditve. Hojs je dodal, da ga bo morda treba podaljšati, „saj se prav v zadnjem obdobju razkrivajo velike korupcijske afere“.
Danijel Krivec (SDS) je izpostavil financiranje nevladnih organizacij, ki niso dobrodelnega značaja. Preiskava naj ugotovi, kako so se dodeljevala javna sredstva in ali so bila porabljena za predvidene namene. Andrej Černigoj (NSi) je omenil sume korupcije pri poslu družbe Gen-I Sonce v Romuniji.
Tomaž Lah (Svoboda) je poudaril, da Gen-I „ni bila in ni denarnica Roberta Goloba ali stranke Gibanje Svoboda“. Vprašal je tudi: „Ali je organizacija, ki kritizira vlado, zato že sumljiva?“ Podobno je opozoril Damjan Bezjak Zrim iz SD: nadzor nad porabo javnega denarja je nujen, a ne sme postati sredstvo političnega pritiska.
