Predsednica republike Nataša Pirc Musar se ne bo udeležila državne proslave ob dnevu suverenosti. Razlog je nestrinjanje s potezami vlade, med katerimi je izpostavila preimenovanje praznika, izključitev praporščakov NOB in odnos do sodstva.
Kot je poudarila, si ne želi novih delitev, »toda preprosto ne morem nadeti plašnic in tiho sedeti na proslavi«.
Najprej je popustila Janševi želji
Pirc Musarjeva je na novinarski konferenci najprej spomnila, da je prisluhnila želji predsednika vlade Janeza Janše. Ta je želel, da bi bil na državni proslavi ob prihajajočem prazniku kljub drugačnemu prvotnemu dogovoru edini govorec.
»Nisem si želela nepotrebnih prerekanj na to temo, zato sem tedaj sklenila, da se bom proslave udeležila kot gostja,« je dejala. Nato pa je dodala: »A žal so se v zadnjih dneh zgodile stvari, ki niso ne državotvorne ne domoljubne, so skrb vzbujajoče in zato moram nanje opozoriti javno.«
Prva poteza: praznik z drugačnim imenom
Prvo, kar jo moti, je poimenovanje praznika. Vlada je namreč v vabilu zapisala, da gre za proslavo ob dnevu suverenosti in ‘35. obletnici osvoboditve Slovenije’.
»Nedopustno in nesmiselno je, da se državni praznik na vabilu na državno proslavo samovoljno preimenuje.«
Spomnila je, da so imena državnih praznikov določena z zakonom. »Kot sopodpisnica vabila takšnemu posegu ostro nasprotujem,« je dejala. Dodala je tudi, da brez osvobodilnega boja in njegove zgodovinske zapuščine ni mogoče celovito razumeti poti do današnje samostojne, neodvisne in suverene Slovenije.
Druga poteza: brez praporščakov in brez poklona zastavi
Odločno nasprotuje tudi izključitvi praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB s proslave. »Praporji in njihovi nosilci so pomemben del vseh državnih proslav, predstavljajo zgodovinski spomin, vrednote in ljudi, ki so soustvarjali našo skupno domovino,« je pojasnila.
S programa proslave so umaknili tudi del, v katerem se predsednica republike ob prihodu pokloni zastavi in pregleda častno enoto. Pirc Musarjeva je opozorila, da to izhaja iz ustavnega položaja institucije.
»Ustavni položaj institucije, ki jo imam čast predstavljati, pomeni, da se v imenu ljudi, ki jih imam prav tako čast predstavljati, poklonim zastavi in pregledam častno enoto ter ešalon praporščakov. (…) Ko je ta akt brez pojasnil umaknjen s programa proslave, je s tem odvzeto dostojanstvo ljudem, državi in institucijam, ki jo predstavljajo.«
Tretja poteza: »deratizacija« sodstva
Kot zadnje se je obregnila ob odnos vlade do pravosodja. Na državne proslave so vabljeni tudi predstavniki sodne veje oblasti, torej »tiste sodne veje oblasti, ki jim predstavnik vladnega urada grozi z deratizacijo«.
»Takšne izjave so sramotne, zavržne in predvsem nevarne. Sodniki niso škodljivci, sodstvo pa ni sovražnik, ki ga je treba iztrebiti. Takšno besedišče ni samo kritika pravosodja, temveč neposreden napad na neodvisnost sodne veje oblasti in na temelje pravne države,« je bila jasna predsednica.
Dodala je še: »Kljub obljubam aktualne vlade o graditvi partnerstva za razvoj Slovenije smo znova priča ravnanjem, ki le še poglabljajo delitve. Zato na nedeljski proslavi ne morem sodelovati.«
»Z grenkobo v srcu«
Odločitve ni sprejela zlahka, predvsem zaradi spoštovanja do vseh Slovenk in Slovencev. »To bo prva državna proslava v mojem mandatu, na kateri me ne bo. Za takšno potezo sem se odločila z grenkobo v srcu,« je povedala.
Opozorila je tudi, da v tekmovanju, čigav pogled na prelomne zgodovinske trenutke je bolj pravilen, izgubljajo vsi – država in njeni ljudje. Sama pri tem ne namerava sodelovati.
Odgovor na Janševo objavo na omrežju X
Odzvala se je tudi na današnjo objavo Janše na omrežju X. Ta je med drugim zapisal, da bodo na proslavi očitno manjkali tisti, ki jim »simbol na kapi in zastavi nekdanjega agresorja tudi po 35 letih pomeni več kot samostojna Slovenija«.
Pirc Musarjeva je odgovorila, da sama nikoli ni imela tega simbola na kapi. »Ko mi to reče nekdo, ki je bil dolgo član komunistične partije, jaz pa nikoli, potem njegove besede povedo več o njem kot o meni,« je ocenila.
Kje bo preživela dan suverenosti?
Zatrdila je, da ob dnevu suverenosti ne bo pripravljala alternativne slovesnosti. Dan bo preživela v Brežicah. Tam se bo udeležila slovesnosti ob 50-letnici delovanja Društva kmetic Brežice ter 20-letnici ocenjevanja in razstave tradicionalnega bizeljskega ajdovega kolača.
»Bom med ljudmi, prepričana sem, da se bom med njimi zelo, zelo dobro počutila. Verjemite, to, kar gledamo v slovenski politiki ali v parlamentu, ni Slovenija, ki jo jaz poznam na terenu,« je sklenila.
Državna proslava bo tako prvič v njenem mandatu potekala brez predsednice republike. Ali se bo napetost med predsedniško palačo in vlado po nedeljski proslavi umirila ali še povečala, bo pokazal čas.
