Pobudo za spremembo zakona o lokalnih volitvah sta v državnem zboru vložila sopredsednika stranke Ljubljana smo vsi, Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič. Gre za predlog, ki bi omejil, koliko časa lahko ista oseba zaporedoma vodi občino.
Kot sta pojasnila, predlog predvideva največ tri zaporedne štiriletne mandate. Ista oseba bi torej občino lahko neprekinjeno vodila največ dvanajst let.
Kaj natančno predlagata?
Jedro predloga je preprosto: tri mandate, vsak po štiri leta. Ko bi župan odslužil tretji zaporedni mandat, bi moral mesto prepustiti komu drugemu.
Računica je jasna: trikrat po štiri leta je skupaj dvanajst let. Toliko časa bi lahko ista oseba brez premora vodila isto občino.
Predlog pa ne pomeni dokončnega slovesa od funkcije. Po prekinitvi zaporedja mandatov bi lahko ista oseba ponovno kandidirala.
Pomembna podrobnost: gre za zaporedne mandate
Omejitev bi veljala za mandate, ki si sledijo brez prekinitve. Če bi bilo zaporedje prekinjeno, bi lahko posameznik spet stopil v tekmo za županski stolček.
Prav ta podrobnost je v predlogu ključna. Ne gre za dosmrtno prepoved kandidiranja, temveč za omejitev neprekinjenega vodenja občine.
Kdo stoji za pobudo?
Pobudo v državnem zboru predstavljata Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič, sopredsednika stranke Ljubljana smo vsi. Zakon o lokalnih volitvah, ki ga želita spremeniti, je akt, ki ureja način izvedbe volitev v občinah, torej tudi to, kako se izbirajo župani.
Sprememba tega zakona bi se zato dotaknila prav vseh občin, ne le ene ali dveh. Pravila, ki veljajo za lokalne volitve, so namreč skupna za celotno državo.
Zakaj je tema zanimiva za bralce?
Župani so med najbolj prepoznavnimi obrazi lokalne politike. Odločajo o zadevah, ki jih ljudje čutijo vsak dan, od lokalnih projektov do tega, kako je urejeno življenje v kraju.
Zato vsaka razprava o tem, koliko časa lahko isti človek vodi občino, hitro pritegne pozornost. Vprašanje časovne omejitve funkcij je sicer splošna tema, o kateri se v različnih okoljih pogosto razpravlja, saj se pri njej srečata dva pogleda: želja po svežih obrazih in pomen izkušenj.
Če bi predlog zaživel, bi se spremenila tudi lokalna volilna tekmovanja. Ob koncu tretjega zaporednega mandata dosedanji župan ne bi mogel več kandidirati brez premora.
Kaj to pomeni v praksi?
Najprej je pomembno vedeti, da je predlog šele na začetku poti. Pobuda je vložena v državnem zboru, o njeni nadaljnji usodi pa bo še tekla razprava.
Kdor želi razumeti, kaj predlog prinaša, naj si zapomni tri ključne točke:
- največ tri zaporedne štiriletne mandate,
- skupaj največ dvanajst let neprekinjenega vodenja občine,
- možnost ponovne kandidature po prekinitvi zaporedja mandatov.
Za volivce bi to pomenilo, da bi se v občinah po koncu dvanajstletnega obdobja odprla možnost za novega kandidata na čelu občine. Za sedanje župane pa bi to pomenilo, da bi morali v prihodnje načrtovati svojo politično pot z mislijo na omejitev.
Kaj boste še slišali o temi?
Vsaka sprememba volilne zakonodaje navadno sproži živahne odzive. Eni bodo omejitev videli kot priložnost za nove obraze, drugi bodo poudarjali vrednost izkušenj. Kateri argumenti bodo prepričali več ljudi, zaenkrat ni mogoče reči.
Ker je pobuda šele vložena, se utegne razprava v prihodnjih tednih še razmahniti. Če vas tema zanima, spremljajte nadaljnji razvoj dogodkov, saj se predlog dotika vseh občin in vseh, ki v njih živijo.
Za zdaj ostaja jasno predvsem eno: Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič predlagata največ tri zaporedne štiriletne mandate, po morebitni prekinitvi pa bi bila ponovna kandidatura spet mogoča.
