Stavka dostavljavcev hrane za platformo Wolt je odprla vprašanje, ki ga v Sloveniji že dolgo nihče ni uredil: kdo je pravzaprav dostavljavec, ki na kolesu ali v avtomobilu vozi naročila? Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport zagotavlja, da zahteve stavkajočih jemlje resno. Do 2. decembra pa mora v slovenski pravni red prenesti evropsko direktivo o platformnem delu.
Na ministrstvu so za Svet24 pojasnili, da so se z zahtevami stavkajočih seznanili iz medijev. Stavkajoči se zaradi neustreznih pogojev doslej niso neposredno obrnili na ministrstvo.
Kaj zahtevajo stavkajoči?
Stavkajoči so od ministra za gospodarstvo Anžeta Logarja zahtevali pravni pregled platformnega dela. Ministrstvo potrjuje, da platformno delo v Sloveniji trenutno nima posebne pravne ureditve. Po njihovih navedbah naj bi se to spremenilo 2. decembra, ko mora Slovenija prenesti evropsko direktivo.
Direktiva po pojasnilih naslavlja vse težave, ki so jih izpostavili stavkajoči. Med drugim uveljavlja preglednost algoritma, ki dodeljuje delo, zagotovila pa bo tudi odgovornost za varnost pri delu.
Kako je s statusom dostavljavcev danes?
Platforme zdaj nastopajo zgolj kot tehnološki »posrednik«, dostavljavec pa pogodbeno dela prek svojega s. p.-ja. Zato lahko v primeru prometne nesreče platforma zanika status delodajalca in s tem tudi vsakršno odgovornost. S. p. namreč odgovarja sam zase.
Tak je bil tudi primer v Mariboru, kjer je dostavljavec med vožnjo za Wolt izgubil življenje. Ministrstvo konkretne tragedije ne komentira, saj okoliščine nesreče in odgovornost vpletenih ugotavljajo organi pregona. Poudarjajo pa, da je eno temeljnih načel varnosti pri delu odgovornost delodajalca za nezgode.
Kaj bi prinesla direktiva?
Direktiva predpostavlja pravno domnevo zaposlitve. Če platforma algoritemsko usmerja in nadzira delo, mora zakon predpostaviti obstoj delovnega razmerja. Dokazno breme bi se torej obrnilo: Wolt bi moral dokazovati, da dostavljavec ni njegov zaposleni, ne obratno.
Platformno delo trenutno ureja zakon o delovnih razmerjih. Ta določa pravno domnevo, da delovno razmerje obstaja, če so prisotni njegovi elementi. Po oceni ministrstva to omejuje sklepanje zgolj civilnih pogodb.
»Namen te zakonske omejitve je ravno ta, da se prepreči delodajalcu, da delavca prikrajša za pravice, do katerih bi bil slednji glede na dejansko naravo njunega razmerja sicer upravičen.«
Zakon o varnosti in zdravju pri delu nezgodo opredeljuje kot nepredviden dogodek na delovnem mestu, ki povzroči poškodbo. Definicija delavca ne zajema le oseb s pogodbo o zaposlitvi, temveč tudi vse druge, ki za delodajalca opravljajo delo na kakršnikoli pravni podlagi, so dodali na ministrstvu.
Rok se hitro bliža, zakona pa še ni
Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu je bila objavljena pred natanko dvema letoma. Ministrstvo sporoča, da priprava zakonskih predlogov še poteka. Ni pa navedlo, v katere zakone namerava poseči in v kateri fazi je postopek. Pojasnilo je le, da mora Slovenija direktivo prenesti do 2. decembra.
Svet24 ocenjuje, da je verjetnost, da bo ministrstvo to uredilo pravočasno, nična. Predlog zakona namreč še ni bil niti objavljen. Če bi ga vlada potrdila danes in bi ga DZ sprejel po nujnem postopku, bi rok zakonodajalec ujel le s težavo.
Brez javne razprave in brez mnenja Ekonomsko-socialnega sveta bi bilo po oceni Svet24 praktično zagotovljeno, da bi predstavniki gospodarstva prek Državnega sveta vložili odložilni veto.
Kaj se zgodi, če rok zamudimo?
Svet24 se je zato na ministrstvo obrnil s prošnjo za konkretnejša pojasnila. Evropska komisija zavlačevanja pri prenosu direktiv ne sankcionira zelo zavzeto. Po nekaj mesecih pošlje opomin, šele po letu ali dveh pa sledi tožba.
Za dostavljavce, ki so stavkali, to pomeni, da se prava sprememba morda ne bo zgodila čez noč. Ministrstvo sicer zagotavlja, da jih jemlje resno, v prihodnjih tednih pa bo jasno, ali bodo besedam sledila tudi dejanja in konkreten zakonski predlog.
