V državnem zboru se je vnela nova razprava o parlamentarni preiskavi, ki jo predlagata Svoboda in Levica. Z njo želita raziskati sume obvodnega financiranja političnih strank, odzivi poslanskih skupin pa so zelo različni. V NSi so Svobodo ostro napadli in ji očitali, da je pripravljena storiti »vse za zaščito dela in lika padlega kralja Roberta Goloba«.
Poglejmo, kaj natančno želita doseči predlagatelja in kaj o tem menijo ostali.
Kaj želita raziskati Svoboda in Levica?
S preiskavo želita predlagatelja raziskati sume prikritega financiranja prek povezanih poslovnih in medijskih razmerij. Hkrati želita preveriti tudi sume o dotoku sredstev iz tujine.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je v dodatni obrazložitvi poudaril: »Zadev, ki so bile že preiskane, ne bomo preiskovali.« Spomnil je, da je preiskovalna komisija o obvodnem financiranju strank v minulem mandatu svoje delo zaključila z zaključnim poročilom. Takrat se je razkrilo, »kako so določene revije in določene medijske hiše funkcionirale s pomočjo sredstev iz tujine, predvsem iz Madžarske«.
Nova komisija pa naj bi se po Sajovicevih besedah osredotočila na drugo vprašanje: »komu sredstva iz državnih in javnih gospodarskih družb prihajajo na račune, da se financira strankarske in zasebne interese«.
SDS: »Repriza komisije«
V poslanski skupini SDS menijo, da gre za »reprizo komisije« iz prejšnjega sklica DZ. Poslanec Zoran Mojškerc je ocenil, da predlagateljem očitno zmanjkuje naboja. Po njegovih besedah so bile prejšnje komisije namenjene le preučevanju stranke SDS in NSi, zdaj pa naj bi preiskovali vse stranke, ki so na letošnjih volitvah prišle v državni zbor.
V SDS pogrešajo tudi utemeljitev, v čem je javni interes za takšno preiskavo. Mojškerc je poudaril, da zgolj to, da je pravna oseba v lasti ali upravljanju politične stranke oziroma da je država imetnica določenega dela v gospodarskem subjektu, samo po sebi ne utemeljuje javnega interesa za preiskavo.
NSi udaril po Svobodi in Klakočar Zupančičevi
Najostrejši je bil poslanec NSi Andrej Černigoj. V predstavitvi stališča poslanske skupine je bil zelo kritičen do ravnanja Svobode. Največji opozicijski stranki je očital, da je pripravljena storiti »vse za zaščito dela in lika padlega kralja Roberta Goloba«.
Kritiko je usmeril tudi v nekdanjo predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič. Očital ji je, da je do konca mandata blokirala opozicijsko zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskave v zadevi Gen I.
SD: Javnost pričakuje epilog
Andreja Katič (SD) je spomnila, da je državni zbor v preteklem mandatu sprejel končno poročilo preiskovalne komisije. Ta je po njenih besedah nedvoumno ugotovila obstoj obvodnega financiranja več političnih strank.
Meni, da javnost in politika upravičeno pričakujeta epilog. V javnem interesu je tudi, da »ugotovitve sedanjih in bodočih preiskovalnih komisij uporabimo, da ustrezno nadgradimo predpise in s tem preprečujemo zlorabe«, je dodala.
»Politika postane tržnica interesov«
Po mnenju Tine Brecelj imajo državljani pravico vedeti, kdo financira politične akterje in kakšni interesi stojijo za političnimi odločitvami. Njena opozorila so bila med najbolj izpostavljenimi v razpravi:
»Če tega ne vemo, politika preneha biti prostor idej ter postane tržnica interesov. Demokratično soočenje argumentov se spremeni v tekmovanje, v katerem se vpliv kupuje, dolgovi pa vračajo z odločitvami oblasti.«
Kaj to pomeni za bralce?
Vprašanje, kdo in kako financira politične stranke, se tiče vseh, ki hodijo na volitve. Gre za denar iz državnih in javnih gospodarskih družb, zato se odgovori na ta vprašanja nanašajo tudi na javni denar.
Razprava kaže, da so stališča med strankami močno razdeljena. Predlagatelja poudarjata nujnost preiskave, v SDS jo imajo za ponovitev že videnega brez jasnega javnega interesa, v NSi pa v njej vidijo poskus zaščite nekdanjega premierja. V SD in pri Brecljevi poudarjajo pomen preglednosti in boljših predpisov.
Kako se bo zadeva razpletla, bo odvisno od nadaljnjih korakov v državnem zboru. Zaenkrat je jasno le, da bo tema še dolgo vzbujala strasti v parlamentarnih klopeh.
