.png)
Če bi bile volitve danes, bi se v državni zbor uvrstile vse zdajšnje parlamentarne stranke. Tako kažejo rezultati najnovejše raziskave Utrip družbe Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka (RC IJEK, oktober 2026). Anketa pa je preverila tudi, kako bi volivci glasovali na napovedanem referendumu o interventnem zakonu.
SDS bi volivci tokrat namenili 24,7 odstotka glasov, Gibanju Svoboda pa 19,8 odstotka. Parlamentarni prag bi prestopili tudi stranki Resni.ca in Demokrati. Rezultati glede referenduma pa so pokazali, da bi zakon podprlo več kot 55 odstotkov volivcev.
Brez neopredeljenih se razlike še povečajo
Če od rezultatov odštejemo neopredeljene volivce, se slika nekoliko spremeni. Prav tak izračun omogoča primerjavo s prejšnjimi anketami in volitvami, zato ga raziskovalci pogosto uporabljajo. SDS bi v tem primeru svoj glas namenilo 27,1 odstotka volivcev, Gibanje Svoboda pa z 21,8 odstotka zaostaja.
Na tretjem mestu je stranka SD z 11,6 odstotka. Tik za njo je s 11,3 odstotka trojček NSi, SLS in Fokus. Levico bi tokrat volilo 9,8 odstotka volivcev.
Boj za parlamentarni prag
V državni zbor bi se po rezultatih ankete uvrstili tudi stranki Resni.ca in Demokrati. Med njima je le minimalna razlika: Resni.ci so izmerili 4,9-odstotno podporo, Demokratom pa 4,8-odstotno.
Parlamentarni prag bi s 4 odstotki prestopili tudi Pirati. V Sloveniji je prag sicer postavljen pri 4 odstotkih glasov, zato so tri stranke na spodnjem robu res na tankem ledu. Že majhen premik v razpoloženju volivcev lahko odloči, ali stranka ostane v parlamentu ali ne.
Po teh številkah bi v parlamentu ostale vse stranke, ki so v njem zdaj.
Referendum o interventnem zakonu
Raziskava je preverjala tudi podporo zakonodajnemu referendumu o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Napovedan je za 6. december. Pri takšnem referendumu volivci potrdijo ali zavrnejo zakon, ki ga je sprejel državni zbor.
Glede na rezultate bi bil zakon potrjen, saj ga podpira kar 55,8 odstotka vprašanih. Proti bi glasovalo 29,3 odstotka volivcev. Razlika med obema taboroma je tako več kot 26 odstotnih točk.
Vprašani so imeli na voljo odgovore: zagotovo za, verjetno za, ne vem, verjetno proti in zagotovo proti. Za lažjo primerjavo so odgovora »zagotovo« in »verjetno« združili.
Interventni zakon so pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce, in sicer še pred vzpostavitvijo nove vlade. Glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
Kdo je naročnik raziskave?
Raziskavo je opravil Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je povezan s stranko NSi. To je dobro vedeti, ko primerjate številke z drugimi raziskavami javnega mnenja.
Poleg tega je pri anketah o referendumih potrebna previdnost. Pri številnih prejšnjih referendumih so se namreč velikokrat močno zmotile.
Kaj to pomeni za bralce?
Številke kažejo trenutno razpoloženje volivcev, ne pa dokončnega izida. Do referenduma 6. decembra se lahko stvari še spremenijo, zlasti ker je med vprašanimi tudi del tistih, ki odgovarjajo »ne vem«. Če jih odštejemo, so razmerja med strankami drugačna, kot če jih upoštevamo, zato je pri primerjavah pomembno, katero številko gledate.
Pomembno je tudi, kdo bo na dan glasovanja dejansko prišel na volišče. Anketa sicer zajame mnenje vprašanih, a med tem, kar nekdo pove anketarju, in tem, kar nato naredi na glasovnici, je lahko velika razlika.
Za vse, ki vas zanimajo podrobnosti, je na voljo celotna raziskava RC IJEK. V njej so preverjali tudi podporo posameznim ukrepom interventnega zakona. Najdete jo na povezavi, ki jo je objavil izvirni medij. Če želite dobiti čim bolj realno sliko, je smiselno primerjati več različnih raziskav in ne zaupati le eni.
Pri tem velja ponoviti, da so raziskave javnega mnenja le približen vpogled v razpoloženje, dokončno besedo pa imajo volivci na dan glasovanja.
