.png)
Ustavno sodišče je odločilo o zimskem regresu, v Trgovinski zbornici Slovenije pa odločitev ni obobobstala brez odziva. Sporočajo, da razumejo, zakaj sodišče ni želelo poseči v položaj delavcev, ne morejo pa sprejeti, da posledice protiustavnega zakona v celoti nosi gospodarstvo.
»Razumemo, da sodišče ni želelo posegati v položaj delavcev. Ne moremo pa sprejeti, da posledice protiustavnega zakona v celoti nosi gospodarstvo,« so zapisali v zbornici.
Kaj je odločilo ustavno sodišče?
Ustavni sodniki so prejšnji teden po letu dni odločili o pobudi desetih podjetij. Ta so zahtevala oceno ustavnosti zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Sodišče je ugotovilo, da obvezno izplačilo zimskega regresa samo po sebi ni protiustavno. Je pa protiustavno, da so morali delodajalci pri izračunu regresa za leto 2025 upoštevati tudi obdobje zaposlitve pred uveljavitvijo zakona.
Gre za obdobje od 1. januarja do 20. novembra 2025, ko je zakon začel veljati. To velja tako za delavce v zasebnem sektorju, ki jim je zaposlitev prenehala pred tem datumom, kot za tiste, ki so bili po njem še zaposleni.
Povratna veljava brez utemeljene javne koristi
Sodišče je poudarilo, da mora biti morebitno retroaktivno učinkovanje zakona utemeljeno s posebno javno koristjo, in to že v zakonodajnem gradivu. V odločbi je zapisalo:
»Državni zbor in vlada torej javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, čeprav bi to morala storiti že v zakonodajnem gradivu.«
Kljub tej ugotovitvi sodišče spornih določb ni razveljavilo. Kot je pojasnilo, bi to pomenilo »nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice«.
Trgovci: račun plačujejo delodajalci
Trgovinska zbornica Slovenije je v današnjem odzivu navedla, da odločitev o delnem neskladju z ustavo spoštuje. Opozarja pa, da sodišče spornih določb ni razveljavilo in ni določilo, kako naj se odpravijo posledice.
»Ustavno sodišče tako ni odpravilo neustavnosti, kar pomeni, da stroške protiustavne ureditve nosijo delodajalci,« ugotavlja zbornica.
Zato se sprašujejo, kdo bo nosil posledice. Zanima jih tudi, ali bo odločba vplivala na zakonodajalca, da v prihodnje ne bo sprejemal predpisov z retroaktivno veljavnostjo.
Več stomilijonov evrov stroška
V zbornici poudarjajo, da so delodajalci lani izplačali regres tudi za mesece, v katerih ta obveznost še ni obstajala. Po ocenah, pripravljenih na podlagi vladnih izračunov, je ta del delodajalce v zasebnem sektorju stal več stomilijonov evrov.
Ukrep naj bi po njihovem »posebej prizadel« trgovino. Ta je delovno intenzivna dejavnost z nizko dobičkonosnostjo, ukrep pa naj bi posebej prizadel male trgovce.
Med podjetji, ki so vložila pobudo za oceno ustavnosti, je bilo tudi trgovsko podjetje Hofer. Na prošnjo za komentar odločitve ustavnih sodnikov prejšnji teden ni odgovorilo.
Kaj zbornica pričakuje od države?
»Pričakujemo, da bo zakonodajalec to odločbo razumel kot jasno opozorilo, da morajo predpisi, ki posegajo v stroške dela, nastajati pravočasno in kot kompromis v dialogu s socialnimi partnerji,« menijo v zbornici.
Dodajajo, da bi moral biti zimski regres vezan na poslovno uspešnost podjetja, izplačilo pa prostovoljno. »Zato je lanskoletna visoka negotovost poslovnega okolja, ki je zahtevala celo pokrivanje obveznosti podjetij za nazaj, nesprejemljiva,« so sklenili odziv.
Kaj to pomeni za bralce?
Odločitev ustavnega sodišča ima dve plati. Delavci, ki so regres že prejeli, ga lahko obdržijo, saj sodišče ni želelo posegati v njihova legitimna pričakovanja. Delodajalci pa so ostali pri stroških, ki jih po mnenju sodišča sploh ne bi smeli imeti v takšni obliki.
Odprto ostaja vprašanje, kako bo zakonodajalec ravnal pri prihodnjih predpisih, ki posegajo v stroške dela. Sodišče je jasno povedalo, da mora biti vsaka povratna veljava utemeljena s posebno javno koristjo že v zakonodajnem gradivu. Trgovinska zbornica pa upa, da bo to opozorilo vzel resno.
