.png)
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je za dobavo ognjevarnih omar izbrala ponudbo, v kateri je bil naveden proizvajalec, ki sploh ne obstaja. Državna revizijska komisija je zato njeno odločitev razveljavila in ji naložila plačilo stroškov.
Dars je 25. avgusta za dobavo omar izbral podjetje Trevis iz Dragomlja pri Domžalah. Kot proizvajalca opreme je to podjetje navedlo PRIO-TREVIS. Težava je v tem, da takšen proizvajalec ne obstaja.
Ime, sestavljeno iz dveh imen
Dars je javno naročilo objavil 22. junija 2026. V prvem sklopu je iskal omare za varno shranjevanje litij-ionskih baterij, v drugem pa ognjevarne omare za nevarne snovi.
V razpisu je izrecno zahteval, naj ponudniki navedejo proizvajalca in model opreme. Opozoril je tudi, da bo ponudbe brez teh podatkov izločil.
Trevis je navedel proizvajalca PRIO-TREVIS, pri posameznih omarah pa oznake ESL92.1244, ESL92.06444 in EN90-120.
Konkurenčno podjetje Imexa iz Ljubljane je 4. septembra vložilo zahtevek za revizijo. Opozorilo je, da navedeni proizvajalec ne obstaja, saj je ime sestavljeno iz dela naziva nemškega proizvajalca PRIORIT in slovenskega podjetja Trevis.
Izbrani ponudnik je 14. septembra pojasnil, da bi omare izdelalo nemško podjetje PRIORIT, vendar po tehnični dokumentaciji in zahtevah slovenskega podjetja. Revizijska komisija te razlage ni sprejela. Ugotovila je, da gre za umetno sestavljeno ime, ki ne označuje samostojnega proizvajalca.
Poudarila je, da navedba proizvajalca in modela ni zgolj administrativna zahteva. Brez teh podatkov naročnik ne more zanesljivo ugotoviti, kaj ponudnik sploh prodaja.
Težave niso bile samo pri imenu
Pomanjkljivosti se niso končale pri proizvajalcu. Trevis je za omare za litij-ionske baterije navedel oznaki izdelkov iz družine PRIOCAB-Li EI90. Pod njima je na voljo več različnih izvedb: večja omara ima deset konfiguracij, manjša šest.
Razlikujejo se po številu električnih vtičnic, polic in razdelilnih letvah ter po opremi za gašenje požara. Dars je zahteval najmanj 20 električnih vtičnic, iz ponudbe pa ni bilo razvidno, katera izvedba je ponujena.
Razlike so se pokazale tudi med revizijskim postopkom. Trevis je za eno od omar v pojasnilih navedel dve različni konfiguraciji. Ena je imela 20 vtičnic, druga pa samo deset, torej polovico zahtevanega števila.
Podobno je bilo pri omarah za nevarne snovi. Dars je zahteval najmanj tri izvlečne police, vendar navedena oznaka ni omogočala preverjanja, katero izvedbo bi podjetje dejansko dobavilo.
»Identifikacija ponujenega predmeta ni zgolj formalnost,«
je zapisala komisija. Poudarila je, da je to nujni pogoj za vsebinsko in preverljivo presojo ponudbe.
Dars je vztrajal pri svoji izbiri
Dars je 24. septembra zahtevek za revizijo zavrnil. Zagovarjal je stališče, da oznaka PRIO-TREVIS dovolj jasno nakazuje nemškega proizvajalca PRIORIT. Poudarjal je tudi, da v razpisu ni zahteval navajanja dodatnih podtipov, kataloških številk ali predložitve tehničnih katalogov.
Po njegovi razlagi proizvajalci izdelke lahko prilagodijo posebnim potrebam naročnikov, zato splošni katalogi ne vsebujejo nujno vseh izvedb.
Komisija je opozorila, da je Dars prav zaradi odsotnosti drugih tehničnih dokazil toliko bolj potreboval jasno navedbo proizvajalca in konkretnega modela. Izbrani ponudnik bi moral opremo opredeliti že ob oddaji ponudbe. Dars pa ni smel sam sklepati, katero izvedbo namerava podjetje dobaviti, ali manjkajoče podatke nadomestiti s svojo razlago.
Cena ni rešila ponudbe
Trevis je med postopkom vztrajal, da lahko dobavi omare, prilagojene vsem Darsovim tehničnim zahtevam. Opozoril je še, da konkurenčna Imexa po njegovih navedbah ponuja primerljive izdelke istega nemškega proizvajalca, a po višji ceni. Če bi Imexa uspela z zahtevkom, bi Dars po oceni Trevisa za vsebinsko enako opremo plačal več.
A cena ni mogla odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti. Pri javnem naročanju lahko naročnik izbere najugodnejšo ponudbo le, če ta izpolnjuje razpisne pogoje. Trevis pa ni ustrezno opredelil niti proizvajalca niti posameznih modelov opreme.
Kaj je odločila komisija in kaj sledi
Državna revizijska komisija je 22. oktobra ugotovila kršitev pravil javnega naročanja. Ugodila je zahtevku Imexe in razveljavila Darsovo odločitev o oddaji naročila z dne 25. avgusta, in to v obeh sklopih naročila.
Darsu je naložila tudi povračilo 6335,94 evra stroškov pravnega varstva. Znesek mora Imexi plačati v 15 dneh od prejema sklepa, sicer začnejo teči zakonske zamudne obresti.
Postopek se zdaj vrača v fazo odločanja. Dars bo moral pri nadaljnji presoji ponudb upoštevati ugotovitve revizijske komisije. Razveljavitev pa še ne pomeni, da bo naročilo samodejno dobila Imexa.
Primer kaže, da lahko že na videz majhna pomanjkljivost v ponudbi, na primer neustrezno naveden proizvajalec, razveljavi celotno odločitev o javnem naročilu. Pravila javnega naročanja zahtevajo, da je ponujeni predmet natančno določen in da ga je mogoče preveriti glede na razpisne zahteve.
