.png)
Društvo projekt transparentnosti živalskih obratov (AETP) je objavilo nove posnetke iz baterijske reje kokoši v osrednji Sloveniji. Kažejo izležena jajca tik ob gnoju, razpadajoča trupla živali in kokoši z močno oskubljenim perjem. Zadevo so prijavili inšpekciji, ta pa je v hlevu ugotovila le posamezne neskladnosti.
Opozorilo: fotografije in videoposnetek, ki jih je objavilo društvo, so zelo nazorni.
Kaj kažejo posnetki?
Posnetki so nastali v hlevu srednje velike reje v osrednji Sloveniji. Ta ima kapaciteto za več kot pet tisoč kokoši in lastno pakirnico jajc, so zapisali v AETP.
Za kateri kmetijski obrat gre, ni znano. Glede na izvedensko mnenje, ki ga je društvo posredovalo medijem, naj bi šlo za obrat na območju Krima.
Videoposnetki kažejo, da so v istem hlevu z živimi kokošmi tudi nakopičena trupla poginulih kokoši v različnih fazah razkroja. Na tleh so razbita jajca in stari iztrebki, odtočne rešetke so zamašene, na tleh pa zastaja tekočina.
Med razbitimi jajci in iztrebki, tik ob mestu, kjer se zbirajo jajca, leži embalaža strupa za glodavce. Na liniji za zbiranje jajc so vidne večje količine jajčne vsebine in lupin, posamezna jajca pa ležijo neposredno na umazani zbirni površini.
Pri več kokoših je vidna huda izguba perja na glavi, vratu in repu, kar kaže na kljuvanje med živalmi. Ena od njih je skoraj povsem brez perja na glavi in vratu.
Prijava na upravo
Društvo AETP je posnetke 9. oktobra 2026 skupaj s strokovnim veterinarskim mnenjem predalo Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Mnenje navaja več mogočih neskladnosti s predpisi o zaščiti rejnih živali in o higieni živil. Omenja med drugim vsakodnevno odstranjevanje poginulih živali in čistost jajc pri rejcu.
Kaj pravi uprava?
Uprava je potrdila, da je na podlagi prijave z 9. oktobra opravila nenapovedan uradni nadzor. Izvedli so ga še isti dan. Takrat je bilo po njihovih besedah stanje glede primernosti objektov in prostorov za nastanitev živali, opreme, osvetlitve, oskrbe z vodo in krmo ter predpisanih evidenc primerno.
Gre za rejo kokoši v obogatenih kletkah z dovoljeno kapaciteto 5.760 živali. V obratu je bilo vseljenih 4.261 kokoši.
Pri opremi so inšpektorji ugotovili, da v dveh kletkah ni gredi, v več kletkah pa manjka po ena gred. Povečane koncentracije amonijaka v hlevu niso zaznali.
Pri dobrobiti živali so našli posamezne neskladnosti: preseženo število kokoši v treh kletkah in neodstranjeno truplo kokoši v eni kletki. Živali pa so bile po zapisu uprave »primerno operjene glede na starost, pohabljanj ni bilo opaziti, živali so se značilno obnašale in niso kazale znakov neugodja«.
Rejec vodi evidenco poginulih živali od februarja 2026. Od vselitve kokoši februarja do oktobra letos je bilo evidentiranih 134 poginulih kokoši.
Higieno v hlevu je uprava ocenila kot zadovoljivo. »Talna površina objekta je bila čista, mestoma je bilo opaziti kakšno razbito jajce in kakšno pero,« so pojasnili.
Opozorilo, rok in kontrola
Zaradi pomanjkljive opremljenosti kletk z gredmi so rejcu izdali opozorilo z rokom za odpravo nepravilnosti do 21. oktobra. Ob kontrolnem pregledu 22. oktobra so inšpektorji ugotovili, da so bile nepravilnosti, tudi prenaseljenost, odpravljene v roku. Prekrškovnega postopka zato niso uvedli.
Na upravi so dodali, da so lani jeseni v obratih z rejo kokoši v obogatenih kletkah opravili 32 uradnih nadzorov in 17 ponovnih ali naknadnih nadzorov. Letos je bilo 22 nadzorov in štirje ponovni. Ponovni nadzori so uvedeni zato, da se preveri odprava ugotovljenih nepravilnosti.
Politični odmevi
Posnetki so se pojavili v času, ko je v javni obravnavi novela zakona o zaščiti živali. Vlada Roberta Goloba je skrajni rok za prepoved reje kokoši v kletkah postavila na začetek leta 2029. Novela pa bi rejo v kletkah dovolila do 1. januarja 2035.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je podaljšanje na prvi nujni seji odbora za kmetijstvo zagovarjal s higieno. Po njegovih besedah so tovrstna jajca tehnično gledano najbolj čista, imajo najmanj tveganja za prenos salmonele in so cenejša.
AETP navaja, da Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ugotavlja nasprotno: reja v kletkah povečuje tveganje za okužbo s salmonelo. EFSA naj bi uporabo kletk odsvetovala tudi zaradi slabega ravnanja z živalmi.
Po navedbah društva kokoš v kletki preživi vse življenje in ne vidi dnevne svetlobe. Stoji na žični mreži, ne more razpreti kril, pri polni zasedenosti hleva pa ima prostora le za en list papirja A4. Živali so nemirne in frustrirane, pogosto se pretepajo za dostop do krmilnika.
Pozivi k ohranitvi prvotnega roka
V društvu od vlade zahtevajo, naj se ponovno vpraša, ali res želi podpirati baterijsko rejo vse do leta 2035. Naj posluša tudi slovensko javnost, del katere takšni reji močno nasprotuje. Pobudo proti kletkam je podpisalo skoraj 30.000 prebivalcev Slovenije.
Zveza za živali je odločevalce po ogledu posnetkov pozvala, naj reje ne podaljšujejo. »Dobrobit živali in varnost hrane morata biti pred interesi ohranjanja zastarelih rejskih sistemov,« so zapisali v izjavi za javnost.
Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je na ministra naslovila poslansko pobudo za umik predloga o podaljšanju prehodnega obdobja. Opozorila je, da je treba rok ohraniti in preučiti možnost njegovega skrajšanja. Ministrstvo naj pred tako pomembno spremembo predstavi konkretne in preverljive razloge. Če meni, da prehod do leta 2029 ni izvedljiv, naj pojasni, na koliko gospodarstev se ta ocena nanaša in katere ovire jim preprečujejo prehod na alternativne sisteme reje.
Tudi v Gibanju Svoboda so ministra pozvali, naj ne predlaga podaljšanja. Rejcem naj raje zagotovi pomoč za prestrukturiranje.
