Slovenske železnice so se znašle v dolgotrajnem odškodninskem sporu, ki izvira iz nesreče v Avstriji. Skoraj osem let po dogodku se družba SŽ-Tovorni promet sooča z zahtevkom v višini 1,7 milijona evrov.
Zahtevek se nanaša na škodo, ki je nastala na avstrijski železniški infrastrukturi. Do nje je prišlo ob iztirjenju vagona tovornega vlaka slovenskega prevoznika januarja 2019.

Primer kaže, da se posledice železniških nesreč ne končajo, ko je proga spet prevozna. Pri iztirjenjih na tuji infrastrukturi je običajno treba oceniti škodo, nato pa še ugotoviti, kdo je za dogodek odgovoren in kdo mora poravnati stroške.
Kaj so pojasnili na Slovenskih železnicah?
Na Slovenskih železnicah so potrdili, da je odškodninski zahtevek povezan z iztirjenjem vagona 19. januarja 2019. Podrobnosti o dogodku in sodnem sporu niso razkrili, ker postopek še poteka.
»V zvezi z vašim vprašanjem pojasnjujemo, da gre v omenjeni zadevi za odškodninski zahtevek zaradi škode, ki je nastala na avstrijski železniški infrastrukturi ob iztirjenju vagona vlaka družbe SŽ-Tovorni promet 19. januarja 2019.«
Ob tem so poudarili, da zadeve v tej fazi ne morejo komentirati. Več od tega javnosti za zdaj torej ni znano.
Odprta vprašanja po skoraj osmih letih
Čeprav je od nesreče minilo že precej časa, številna vprašanja ostajajo brez odgovora. Kakšne poškodbe je povzročilo iztirjenje? Kaj je bil njegov vzrok? In kako so ocenili nastalo škodo?
Nepojasnjeno ostaja tudi, na čem temelji zahtevani znesek in v kateri fazi je sodni postopek. Slovenske železnice teh podrobnosti niso razkrile.
Pomembno je še eno vprašanje: ali je bil vagon ustrezno zavarovan oziroma ali zavarovanje krije tovrstne primere. Odgovor bo lahko precej vplival na to, kdo bo na koncu nosil finančno breme.
Zakaj se takšni spori pogosto vlečejo?
Čezmejni odškodninski postopki so praviloma zahtevni. V njih lahko sodelujejo prevoznik, upravljavec infrastrukture, pogosto pa tudi zavarovalnice in izvedenci, ki ocenjujejo vzrok nesreče in višino škode.
Vsak od teh korakov lahko traja dolgo, zato ni nenavadno, da se zadeva razvleče na več let. Gre sicer za splošno pojasnilo, saj o poteku tega konkretnega postopka ni znanega nič.
Zakaj ni jasno, ali bo plačala zavarovalnica?
Ob zahtevku v višini 1,7 milijona evrov se odpira vprašanje zavarovanja. So imele Slovenske železnice sklenjeno zavarovanje odgovornosti, ki bi pokrilo škodo na tuji železniški infrastrukturi?
Če so ga imele, ostaja odprto, kaj se je zgodilo z zahtevkom do zavarovalnice. Morda ga je zavrnila, morda je priznala le del škode, morda pa odločitve o kritju sploh še ni sprejela.
Slovenske železnice v svojem odzivu niso pojasnile, ali je bila škoda zavarovana. Prav tako niso povedale, ali so se obrnile na zavarovalnico in ali bi ta lahko pokrila celoten znesek ali le njegov del.
Zato ni mogoče sklepati, da zavarovalnine ne bo. Prav tako ni mogoče potrditi, da bo morebitno odškodnino družba morala poravnati iz lastnih sredstev.
Prevozniki zavarovanja odgovornosti praviloma sklepajo prav zato, da se zaščitijo pred visokimi odškodninskimi zahtevki. Ali je to veljalo tudi v tem primeru in kako bi zavarovanje učinkovalo, pa za zdaj ostaja neznanka.
Kaj bi to pomenilo za družbo?
Če bi sodišče zahtevku ugodilo v celoti, bi odškodnina lahko znašala 1,7 milijona evrov. Če bi Slovenske železnice v sodnem postopku izgubile, bi torej lahko morale poravnati večmilijonsko obveznost.
Končni finančni učinek bi bil odvisen od treh stvari: od sodne odločitve, od morebitnih dodatnih stroškov in predvsem od tega, ali bi del obveznosti krilo zavarovanje. Ali bo stroške mogoče uveljavljati pri zavarovalnici ali bi vsaj del bremena ostal na plečih družbe, za zdaj ni znano.
Zadeva je torej še daleč od konca. Dokler postopek poteka, so znani le osnovni okvirji: datum nesreče, vrsta škode in višina zahtevka. Vse ostalo bo razkril šele nadaljnji razplet.
Primer kaže, kako lahko ena sama nesreča v tujini več let kasneje preraste v spor z visoko ceno. Tovorni vlaki namreč redno prečkajo državne meje, zato so lahko podobna vprašanja pomembna tudi za druge prevoznike.
Odgovore o vzroku, oceni škode in zavarovanju bomo morda dobili šele ob koncu sodnega postopka, če jih bodo stranki sploh razkrili.






