.png)
Vlada je izdala odločbo, s katero je ugotovila, da pri hidroelektrarni Mokrice javna korist proizvodnje električne energije prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave. To so sporočili po dopisni seji. Odločba velja v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vključuje pa tudi vrsto obsežnih ukrepov za varstvo narave.
Vlada je v ponovnem postopku presodila, da so izpolnjeni pogoji za prevlado javne koristi proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov. Odločitev pa je pogojena. Izvesti je treba vse določene omilitvene in izravnalne ukrepe za varstvo narave.
Kateri ukrepi so določeni?
Odločba predvideva ukrepe za zmanjševanje in izravnavo vplivov na naravo pred gradnjo, med njo in med obratovanjem načrtovane hidroelektrarne. Med drugim gre za vzpostavitev in ohranjanje ustreznih habitatov ter ureditev prehodov za vodne organizme. Vključeni so še varstvo ribjih vrst in drstišč ter spremljanje stanja okolja.
Določen je tudi dodaten izravnalni ukrep na območju Nature 2000.
Predvideno je tudi načrtno spremljanje stanja oziroma monitoring ter preverjanje učinkovitosti ukrepov. Pri določanju metod in izvajanju spremljanja je treba upoštevati najnovejše metode in prakse.
Kaj to pomeni za nadaljnji postopek?
Z odločitvijo so določeni pogoji, ki jih je treba izpolniti v nadaljevanju postopka za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja. V tem postopku bodo obravnavana tudi preostala vprašanja presoje vplivov na okolje in izpolnjevanja pogojev po gradbeni zakonodaji, so pojasnili na vladi.
Da bo vlada gradivo obravnavala, je prejšnji teden napovedala ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Dejala je, da bo ministrstvo zdaj potrebovalo nekaj mesecev za izdajo gradbenega dovoljenja. Računa, da bo izdano v prvi polovici naslednjega leta.
Odzivi: v Hessu zadovoljni
Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (Hess) je odločitev vlade že pozdravila. Po njihovem prepričanju je to pomemben korak k izvedbi večnamenskega projekta HE Mokrice.
»Gre za rezultat temeljitega in strokovno zahtevnega postopka, v katerega je bil vključen širok krog domačih in tujih strokovnjakov, državnih institucij, zainteresirane javnosti in lokalne skupnosti, izvedeno je bilo tudi čezmejno posvetovanje,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Naslednji korak je pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Če ne bo dodatnih sodnih postopkov, bi se izvedba projekta lahko začela leta 2027, so ocenili v Hessu.
Zadnja v verigi petih elektrarn
HE Mokrice je predvidena kot zadnja v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn. Poleg nje so to še HE Boštanj, Blanca, Krško in Brežice. Gradnja pete, pretočne hidroelektrarne bi se po prvotnih načrtih morala končati že leta 2018. Dokončanje projekta pa se je zamaknilo zaradi zapletov pri umeščanju v prostor.
Že dolgo želja več vlad
Prejšnja vlada Janeza Janše je po letih odločanja, pritožb na sodiščih in številnih upravnih postopkov leta 2022 določila, da pri projektu javna korist proizvodnje elektrike prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave. S tem je odobrila začetek gradnje. Odločbo je sprejela na dopisni seji tik pred koncem mandata.
Upravno sodišče je nato maja leta 2023 v tožbi Društva za preučevanje rib Slovenije odločilo v prid pritožnikom. Ugotovilo je zmotno uporabo materialnega predpisa. Država je namreč z odločbo odločila tudi o sprejemljivosti tistih vplivov na okolje, ki po zakonu o ohranjanju narave niso predmet tega postopka. Obenem je sodišče prepoznalo več kršitev postopkovnih pravil.
Nov poskus določitve prevlade javne koristi pri HE Mokrice je februarja napovedala vlada Roberta Goloba.
Nova pritožba in hrvaško nasprotovanje
Direktor družbe Gen energija Andrej Vizjak je prejšnji teden dejal, da pričakuje novo pritožbo Društva za preučevanje rib Slovenije. Prepričan pa je, da je zadeva že toliko dozorela in da bo odločba vlade pripravljena tako kakovostno, da bo prestala presojo sodišča.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod je letos poleti obvestilo slovensko ministrstvo za okolje in prostor, da se ne strinja z izgradnjo HE Mokrice. Po njihovem naj bi namreč predstavljala tveganje za poslabšanje stanja voda na Hrvaškem.
Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor so za portal N1 pojasnili, da so morebitni čezmejni vplivi obravnavani v okviru predpisanih postopkov presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja. Dodali so, da sodelovanje druge države v postopku čezmejnega posvetovanja samo po sebi ne pomeni pravice veta na načrtovani poseg.
Z ministrstva za infrastrukturo in energetiko so za STA sporočili, da z domnevnim nasprotovanjem Hrvaške niso seznanjeni.
Kaj bo sledilo?
Vlada je torej opravila ključni korak, a zgodba še zdaleč ni končana. Pred investitorjem sta še postopek za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja in morebitni sodni postopki. Kako se bodo stvari odvile, bo odvisno tudi od tega, ali bo odločba vzdržala presojo sodišča.
