Miha Brejc ostro o pozivu informacijskega pooblaščenca: »Tistim, ki kršijo ustavo, se nič ne zgodi«
Nova politična polemika v Sloveniji se je razvila okoli spletne peticije, s katero Miha Brejc zbira podpise za odstop predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Brejc je namreč prejel poziv Informacijskega pooblaščenca, naj posreduje dokaze in pojasnila v okviru inšpekcijskega postopka. Razlog za postopek naj bi bile prijave, iz katerih izhaja sum nezakonite obdelave osebnih podatkov, zbranih v povezavi s spletno stranjo, namenjeno zbiranju podpisov. Brejc pravi, da bo na poziv odgovoril, vendar ob tem ostro problematizira način, na katerega pristojni organi obravnavajo njegovo aktivnost.
Prejel poziv informacijskega pooblaščenca
Brejc je pojasnil, da je od Informacijskega pooblaščenca prejel uradni poziv za posredovanje dokazov, povezanih z zbiranjem osebnih podatkov na spletni strani stevogohome.si. Po njegovih navedbah je dokument prevzel in se namerava na postavljena vprašanja odzvati v predvidenem roku.
Ob tem pa meni, da je sam postopek odprl širše vprašanje o tem, kako se v Sloveniji obravnavajo državljanske pobude, usmerjene proti oblasti. Po njegovem mnenju bi lahko takšno ravnanje posameznike odvrnilo od prihodnjega zbiranja podpisov in vlaganja peticij.
Sklicuje se na ustavno pravico do peticije
Ena ključnih točk Brejčevih argumentov je 45. člen slovenske ustave, ki državljanom zagotavlja pravico do vlaganja peticij in drugih pobud splošnega pomena.
Brejc meni, da je ta pravica v praksi lahko preveč omejena, če morajo državljani pri svojih pobudah izpolnjevati številne formalne zahteve. Ocenjuje, da bi lahko zaradi takšnega pristopa ljudje postali previdnejši pri javnem izražanju političnih stališč in organiziranju državljanskih pobud.
Njegovo stališče je, da mora biti možnost državljanov, da se organizirajo in izrazijo nestrinjanje z oblastjo, dejansko izvedljiva in ne zgolj zapisana v ustavi.
Brejc nadaljuje zbiranje podpisov
Kljub postopku Brejc ne namerava prekiniti svoje akcije. Napovedal je, da bo zbiranje podpisov za odstop predsednika državnega zbora nadaljeval.
V odzivu je izrazil prepričanje, da je njegova pobuda legitimna in da gre za obliko državljanskega izražanja, ki jo želi nadaljevati kljub preverjanju pristojnih institucij.
Brejc je ob tem zelo ostro ocenil položaj in izpostavil razliko med ravnanjem državnih institucij do njega ter njegovim pogledom na ravnanje oblasti. Prav zato je nastal tudi njegov odmevni očitek, da se »tistim, ki kršijo ustavo, nič ne zgodi«.
Postopek še ne pomeni ugotovitve kršitve
Pomembno je poudariti, da poziv Informacijskega pooblaščenca sam po sebi še ne pomeni, da je bilo ugotovljeno, da je Brejc dejansko kršil zakonodajo.
Iz objavljenih informacij izhaja, da je Informacijski pooblaščenec prejel več prijav zaradi suma nezakonite obdelave osebnih podatkov in zato vodi oziroma pripravlja inšpekcijski postopek. Brejc pa je napovedal, da bo na vprašanja odgovoril in predstavil svoje argumente.
Politični spor se tako nadaljuje
Primer tako presega zgolj vprašanje spletnega zbiranja podpisov. V ospredju je tudi širša razprava o odnosu med državljanskimi pobudami, varstvom osebnih podatkov in delovanjem državnih institucij.
Brejc vztraja, da je njegova peticija legitimna oblika političnega izražanja, medtem ko mora pristojni organ preveriti, ali je bilo pri zbiranju in obdelavi podatkov vse izvedeno skladno z zakonodajo.
Za zdaj je jasno predvsem to, da Brejc od svoje akcije ne odstopa. Zbiranje podpisov namjerava nadalaviti, hkrati pa se bo moral odzvati na zahtjev Informacijskega pooblaščenca.
