Dokončna odločitev sodišča: Hojs in Počivalšek kršila protikorupcijski zakon
Po več letih sodnih postopkov je padla pravnomočna odločitev v enem od najbolj odmevnih primerov, povezanih z nekdanjo slovensko vlado. Sodišča so potrdila ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da sta nekdanja ministra Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek ravnala v nasprotju z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Primer se nanaša na odločanje o izplačilu nadomestila za neizrabljen dopust ob izteku mandata vlade leta 2022, pri čemer se nista izločila iz odločanja o lastni zadevi.
Sodišče pritrdilo odločitvi KPK
Komisija za preprečevanje korupcije je med letoma 2023 in 2024 uvedla postopke proti več nekdanjim ministrom.
V primeru Aleša Hojsa in Zdravka Počivalška so tako okrajni kot višji sodišči potrdili, da sta se znašla v okoliščinah nasprotja interesov in s tem kršila 38. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Po oceni sodišča bi se morala izločiti iz odločanja o lastnem zahtevku.
Obema izrečena denarna kazen
KPK je obema nekdanjima ministroma izrekla globo v višini 400 evrov.
Sodišča so odločitev potrdila in poudarila, da se od nosilcev javnih funkcij pričakuje dobro poznavanje zakonodaje ter spoštovanje pravil o preprečevanju nasprotja interesov.
Pri drugih dveh primerih je nastopilo zastaranje
Enaka postopka sta tekla tudi proti nekdanjima ministroma Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku.
Čeprav je višje sodišče v enem primeru razveljavilo prvostopenjsko odločitev in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, sta oba postopka medtem zastarala. KPK opozarja, da so identične okoliščine privedle do različnih pravnih razpletov, kar po njihovem odpira vprašanja o enotnosti sodne prakse.
Hojs se je odzval na odločitev
Aleš Hojs je po objavi odločitve na družbenih omrežjih zapisal, da se mu zdi razplet nelogičen, saj sta bila z Zdravkom Počivalškom spoznana za odgovorna, medtem ko sta bila Vizjak in Dikaučič v primerljivih okoliščinah oproščena zaradi zastaranja postopkov. Ob tem je poudaril, da na seji, na kateri se je odločalo o nadomestilih, po njegovih navedbah sploh ni bil prisoten.
KPK opozarja na težave v sodni praksi
Komisija za preprečevanje korupcije meni, da primer kaže na potrebo po hitrejšem odločanju v podobnih postopkih. Predlagajo bodisi prednostno obravnavo njihovih primerov na sodiščih bodisi podaljšanje zastaralnih rokov za prekrškovne postopke, saj lahko dolgotrajni postopki vodijo do različnih izidov tudi v vsebinsko enakih primerih.
