Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je na strankarskem pikniku v Opatjem selu nastopil z ostrim govorom, v katerem je kritiziral več potez aktualne vlade.
Dotaknil se je cen energentov in hrane, marž naftnih trgovcev, slovenske zunanje politike ter odnosa Slovenije do dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Največ pozornosti pa je pritegnila njegova izjava, da je določena poteza slovenske politike po njegovem mnenju »največja možna sramota«.
Piknik Gibanja Svoboda v Opatjem selu
Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se zbrali na pikniku v Opatjem selu, kjer jih je nagovoril predsednik stranke Robert Golob.
Svoboda je trenutno največja opozicijska stranka, Golob pa je v govoru večkrat neposredno kritiziral aktualno vlado Janeza Janše.
Njegov nastop je zajel več tem, ki so v zadnjih tednih močno prisotne v slovenski politični javnosti.
Najprej o visokih cenah goriva in hrane
Golob je spomnil na energetsko krizo izpred štirih let in dejal, da je ekipa, ki je takrat pripravljala ukrepe njegove vlade, tudi danes pripravljena ponuditi rešitve.
Posebej je izpostavil cene goriva in visoke marže naftnih trgovcev.
Poslanci Gibanja Svoboda so v parlament vložili predlog zakona, s katerim želijo začasno omejiti marže trgovcev z naftnimi derivati.
Predlog naj bi državni zbor obravnaval prihodnji teden.
Golob ostro o aktualni vladi
Predsednik Svobode je ob tem uporabil precej ostre besede.
Po njegovem mnenju aktualna oblast pri svojih ekonomskih ukrepih ne deluje dovolj v interesu širšega prebivalstva.
To je politična ocena opozicijskega voditelja, medtem ko vlada in koalicijske stranke na njegove očitke odgovarjajo z lastnimi argumenti glede gospodarske in davčne politike.
Nato je govor prešel na zunanjo politiko
Najostrejši del govora je bil povezan z dogajanjem na Bližnjem vzhodu.
Golob je poudaril, da mora Slovenija po njegovem mnenju dosledno zagovarjati mednarodno pravo in da bi morale evropske države jasno reagirati na nasilje nad civilisti.
Kritičen je bil tudi do nastopa predsednika vlade Janeza Janše na Generalni skupščini Združenih narodov.
»To je največja možna sramota«
Golob je dejal, da je Evropa pred tedni dosegla enotnost glede obsodbe nasilja na Zahodnem bregu, nato pa je po njegovih besedah Slovenija ustavila skupno izjavo.
Prav na to je navezal svojo najbolj odmevno izjavo:
»To je največja možna sramota.«
Dodal je, da takšna politika po njegovem prepričanju ne predstavlja politike, ki bi jo Slovenija morala voditi.
Svoboda napovedala ustavno obtožbo
Golob je v govoru spomnil tudi na predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Janeza Janšo, ki ga je vložila njegova stranka.
Svoboda Janši očita poteze na področju zunanje politike, ki jih sama ocenjuje kot škodljive za slovenske interese.
Gre za politični in pravni postopek, o katerem bodo odločale pristojne institucije oziroma državni zbor.
Besede o Gazi in mednarodnem pravu
Golob je v govoru dejal, da mora biti Slovenija po njegovem mnenju jasna pri obsodbi ravnanj, za katera meni, da kršijo mednarodno pravo.
Dogajanje v Gazi je označil z najtežjimi izrazi in pozval k omejitvi sodelovanja s tistimi, ki jih sam vidi kot odgovorne.
Njegove besede predstavljajo politično stališče vodje opozicijske stranke in so del širšega spora glede usmeritve slovenske zunanje politike.
Pozval tudi k udeležbi na referendumih
Ob koncu govora se je Golob dotaknil tudi oktobrskih referendumov.
Zbrane je pozval, naj se glasovanja udeležijo, ter uporabil zelo ostre izraze za svoje politične nasprotnike.
Zahvalil se je tudi vsem, ki so sodelovali pri zbiranju podpisov za referendum proti interventnemu zakonu.
Politično ozračje postaja vse bolj napeto
Do oktobrskih referendumov se politična retorika med koalicijo in opozicijo vse bolj zaostruje.
Svoboda skuša aktualno vlado pritiskati predvsem pri vprašanjih življenjskih stroškov, davkov in zunanje politike, medtem ko koalicija Golobu vrača z očitki glede njegovega prejšnjega mandata.
Zato lahko v prihodnjih tednih pričakujemo še več ostrih javnih nastopov z obeh strani.
Kaj je Golob dejansko označil za »največjo sramoto«?
Čeprav naslov lahko daje vtis, da je govoril o cenah goriva ali domači gospodarski politiki, se je konkretna izjava nanašala na slovensko zunanjo politiko in njegov očitek glede evropske izjave o Zahodnem bregu.
V istem govoru pa je odprl tudi vprašanja cen energentov, hrane, marž naftnih trgovcev in referendumov.
Njegov nastop v Opatjem selu je tako postal eden ostrejših opozicijskih napadov na aktualno Janševo vlado v zadnjih tednih.
